Logo MojaObčina.si
DANES
17°C
6°C
JUTRI
22°C
5°C
Oceni objavo

27. redna seja Občinskega sveta

Septembrska redna seja Občinskega sveta je obsegala osem točk dnevnega reda:

1) Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o proračunu Občine Bohinj za leto 2013 – II – hitri postopek,

2) Odlok o plovbnem režimu v Občini Bohinj, prva obravnava

3) Obvezna razlaga 22. člena Odloka o zazidalnem načrtu športno rekreacijski center Danica v Bohinjski Bistrici (ZN ŠRC Danica, Uradni vestnik Občine Bohinj, št. 8/99, 8/06)

4) Memorandum – dogovor med Republiko Slovenijo in Občini Bohinj o prihodnosti Triglavskega narodnega parka na območju Občine Bohinj

5) Informacija o poslovanju družbe Mesnine Bohinja d.o.o.

6) Sklep o priznanju solastninskega deleža na podlagi preteklih vlaganj pri nepremičninah parc. št. 944/4 in 944/8 obe k.o. Studor

7) Predlog sklepa o ukinitvi statusa javnega dobra na zemljišču s parc. št. 574/6 k.o. Bohinjska Bistrica

8) Vprašanja, pobude in informacije

 

Drugi rebalans proračuna 2013


Prvi razlog, da je občinska uprava pripravila Rebalans II, je zagotoviti sredstva ter vključiti v Načrt razvojnih projektov projekta Komunalna infrastruktura spodnja Bohinjska dolina in zbirni kataster GJI Gorenjske – 2. faza. Drugi razlog je uskladitev občinskega proračuna, tako vsebinska kot vrednostna, z Načrtom porabe za koriščenje deleža sredstev občine za sofinanciranje investicij, v skladu z določili 21. člena Zakona o financiranju občin za investicijo Sekundarna kanalizacija kamnje-polje, 1. del. Tretji razlog je povečanje že preseženih ali premalo planiranih prihodkov. Zadnji razlog pa, da je rebalans predlagan tudi na podlagi nepredvidenih dogodkov in realizacije v prvih osmih mesecih, ki na nekaterih postavkah izkazuje, da planirana sredstva ne bodo zadoščala za plačilo obveznosti do konca proračunskega leta 2013. Prav tako so vključene nekatere nove obveznosti, ki prvotno niso bile planirane, na nekaterih postavkah pa so sredstva z rebalansom znižana, ker so ocenili, da so bila planirana previsoko oziroma da ne bodo porabljena v celoti. Rebalans je pripravljen na podlagi realizacije dne 31. avgusta 2013.

Občinski svet je rebalans potrdil brez večje razprave.

 

Nov odlok o plovbnem režimu


Na predlog Odloka o plovbnem režimu v Občini Bohinj, sprejetem na 24. redni seji Občinskega sveta dne 25. aprila 2013, je občinska uprava dobila veliko število pripomb tako s strani zainteresirane javnosti kot tudi s strani svetnikov in članov komisij, zato so se odločili, da ga umaknejo iz obravnave in da pripravijo nov predlog, s katerim so poskušali upoštevati podane pripombe.

 

Zakon o plovbi po celinskih vodah (ZPCV) v 4. členu določa, da lokalna skupnost s splošnim aktom o določitvi plovbnega režima zaradi varnosti plovbe ob izvajanju turističnih, športnih in rekreacijskih aktivnosti oziroma dejavnosti ter pospeševanja njihovega razvoja predpiše plovbo na posamezni celinski vodi na svojem območju.

 

V občini Bohinj se plovba izvaja predvsem na Bohinjskem jezeru in na Savi Bohinjki, v zadnjem času pa so se pojavile tudi nove oblike vodnih športov, ki se izvajajo tudi na ostalih pritokih Save Bohinjke (“canyoning” ali soteskanje na Mostnici, Jerečici in Grmečici). Plovba se izvaja predvsem za turistične (turistične vožnje, prireditve) in športne namene, ki pa so med seboj tesno povezani. Obseg plovbe se povečuje, na vodah se pojavljajo nova plovila in novi turistični produkti, povezani s plovbo. Vse večji je naval enodnevnih organiziranih ali neorganiziranih skupin, ki na območju občine izvajajo aktivnosti izključno na zgoraj omenjenih vodnih površinah.

 

Odsotnost plovbnega režima omogoča stihijsko, samovoljno in tudi nedopustno ravnanje posameznih uporabnikov celinskih voda in motenje drugih uporabnikov pri svoji dejavnosti. Občini pa v teh razmerah ostajajo predvsem negativne posledice, kot so odpadki, škoda na obali, motenja posesti, nezadovoljstvo ostalih uporabnikov voda, za katere so pravila ravnanja že določena, npr. ribiči. Občina na navedenih celinskih vodah nima normativno urejenega plovbnega režima, zato sta ogrožena varnost turistov in okolja, poleg tega pa dobro počutje obiskovalcev Bohinja in ugled Bohinja kot turistične destinacije.

 

S predlaganim odlokom želi Občina Bohinj določiti plovbni režim na Bohinjskem jezeru in Savi Bohinjki, urediti izvajanje javne službe javnih prevozov in upravljanja s pristanišči in vstopno izstopnimi mesti. Z dosego teh ciljev bo Občina zagotovila boljše pogoje za varnost plovbe in za izvajanje dejavnosti plovbe po celinskih vodah v občini in s tem za njen gospodarski razvoj, predvsem na področju turizma.

 

Svetniki in svetnice so na seji o predlaganem odloku razpravljali in podali nekatere pripombe, do katerih se bo občinska uprava opredelila do druge obravnave preloga odloka.

 

Obvezna razlaga


Turistično društvo Bohinj kot investitor in Arch Design d.o.o. kot projektant predvidenih posegov na objektu Gostišče Danica v Bohinjski Bistrici, sta posredovala prošnjo za sprejem obvezne razlage, glede razumevanja določil 22. člena Odloka o zazidalnem načrtu športno rekreacijski center »Danica« v Bohinjski Bistrici za potrebe postopka pridobitve gradbenega dovoljenja na Upravni enoti v Radovljici. Obvezna razlaga se nanaša na tolerance za horizontalne gabarite objektov. V grafičnem delu odloka so opredeljene površine obstoječih objektov in površine načrtovanih objektov. Poleg grafičnih opredelitev, je v 22. členu odloka navedeno tudi, da »tolerance za horizontalne gabarite znašajo 10%«.

 

Občinski svet je sprejel obvezno razlago 22. člena Odloka o zazidalnem načrtu za športno rekreacijski center Danica.

 

Memorandum o prihodnosti v TNP


Memorandum objavljamo v celoti na naslednjih straneh tokratne izdaje Bohinjskih novic. Občinski svet se je zmemorandumom seznanil in ga pozdravil, s strani nekaterih svetnikov je bilo nekaj pripomb v zvezi z vsebino. Razpravljajoči so se v večini strnjali s predlaganim izvzemom določenih območij iz parka in tudi s predlaganimi  spremembami notranjih meja. Le svetnik Jože Cvetek (NSi) je bil močno proti predlaganemu izvzemu območja Ukanca iz TNP. Povedal je, da je TNP prednost za to območje in da je po pogovoru s tam živečimi domačini ugotovil, da si ti ne želijo iz območja parka.

 

Informacija o poslovanju Mesnin Bohinj


Seje se je udeležil tudi direktor Loških mesnin in predsednik NS Mesnin Bohinj Mitja Vodnjov, ki je predstavil družbo Loške mesnine d.o.o. in njeno poslovanje ter strateške usmeritve glede Mesnin Bohinja. Prav tako je predstavil dosežke v prvem letu večinskega lastništva družbe Loške mesnine v Mesninah Bohinja.

 

V začetku avgusta 2012 se je oblikoval nov nadzorni svet Mesnin Bohinja. Takrat se je pričela tudi sanacija, tako na finančnem kot na tehnološkem področju, Mesnin Bohinja. Direktor Vodnjov je povedal, da so s trdim delom v enem letu uspeli bohinjsko podjetje sanirati po finančni plati, kar pomeni, da so poplačali vse zunanje upnike Mesnin Bohinja, ki imajo neporavnan dolg le še do Loških mesnin. »Stvar smo morali izpeljati na ta način, da smo lahko podjetje rešili pred propadom,« je povedal Vodnjov. Loške mesnine so namreč bohinjski obrat na up zalagale s surovinami, da je proizvodnja tekla in se je ustvarjal prihodek, s katerim so poravnavali ostle dolgove.

 

V letu dni so uredili tudi lastniške zagate. Podjetje v Bohinju pa tudi tehnično in tehnološko posodobili. Prav sedaj se gradi nova zorilnica, ki bo predvidoma končana v drugi polovici novembra. Mesnine Bohinja so prav sedaj tudi že v fazi, ko na novo zaposljujejo, v tednu, ko je potekala seja, so ravno pričeli z razgovori s kandidati  in želja večinskega lastnika je, da bodo v končni fazi v Mesninah Bohinja zaposleni Bohinjci. Želijo pa tudi, da Občina Bohinj tudi v prihodnje ostane v lastniški strukturi bohinjskega podjetja, tudi Loške mesnine imajo namreč med lastniki kar nekaj gorenjskih občin.

 

O priznanju solastniškega deleža


Na dnevni red septembrske seje je bila kot šesta točka uvrščena tudi vloga najemnikov gostinskega lokala na Veglju za priznanje solastniškega deleža na nepremičninah na podlagi več kot 20-letnega vlaganja vanje. Za vodenje postopka in odločanje v tej zadevi je župan Franc Kramar pooblastil podžupana Jožeta Sodjo. Slednji je na seji na prošnjo najemnikov pred odprtjem te točke dnevnega reda prebral njuno pismo, v katerem sta obvestila občinski svet, da od svoje vloge odstopata.

 

Kljub temu, da bi morala po logičnem poteku dogodkov biti točka zaključena še preden je bila pravzaprav začeta, sta se k besedi prijavila v pismu z imenom omenjena svetnik in svetnica. Čeprav naj bi bila njuna razprava proceduralne narave, sta se o zadevi tudi vsebinsko razgovorila. Kar je spodbudilo tudi nekatere ostale člane sveta, da so se prijavili k razpravi.

 

Razprava je skoraj popolnoma ušla izpod podžupanovega nadzora, ampak mu je vseeno uspelo vzpostaviti toliko miru, da je do besede prišla odvetnica Erika Šlibar Mulej, katere odvetniško pisarno je Občina Bohinj najela za izdelavo strokovnega pravnega mnenja v zvezi z vprašanji: ali lahko na podlagi finančnega vlaganja najemnika v najeti prostor nastane solastnina na tem prostoru oz. nepremičnini, kakšni so pogoji za nastanek solastnine na nepremičnini na podlagi finančnih vlaganj in kakšne so možnosti za priznanje solastninske pravice najemniku »Bara Kramar«.

 

Odvetnica Šlibar Mulejeva je pojasnila, da z odstopom najemnikov od vloge zadeva postane brezpredmetna in da o njej ni potrebe razpravljati, saj morebitnega sprejetega sklepa ne bo možno udejaniti. V takoimenovani razpravi so razpravljajoči svetniki namreč posegali v vsebino točke, ki sploh še ni bila odprta za razpravo in za razpravo o kateri je vzrok prenehal z odstopom najemnikov od vloge. Nekateri med njimi so v razpravi zahtevali, da se točka odpre in da se o njej razpravlja, da ne sprejmejo napisanega v pismu, ker naj na tak način točke ne bi bilo možno umakniti z dnevnega reda.

 

Na koncu je dal podžupan Sodja na glasovanje predlog o umiku točke z dnevnega reda, ker sta najemnika od vloge odstopila. Predlog je bil sprejet z izidom glasovanja osem za, šest proti.

 

Ukinitev statusa javnega dobra


Gre za zemljišče, ki je po planu opredeljeno kot kmetijsko, v naravi pa predstavlja travnik, ki se ne uporablja več kot javno dobro. Po pravnomočnosti odločbe o ukinitvi javnega dobra bo Občina Bohinj predlagala še vknjižbo lastninske pravice na Občino Bohinj.

 

Občinski svet je predlagani sklep sprejel.

Oglejte si tudi