Kmalu se bo pričela kurilna sezona. Opredelimo lahko, da v našem kraju ta traja v povprečju od meseca septembra do meseca maja. V tem času se tudi gasilci dostikrat srečujemo s požarom saj v dimniku. Poleg dimniških požarov pa na uporabnike kurilnih naprav prežijo tudi druge nevarnosti. Prav je, da pred pričetkom nove kurilne sezone spregovorimo tudi o njih.

V naših stavbah imamo nameščene različne kurilne naprave. Te se razlikujejo tako po moči naprave, po vrsti goriva (električna energija, plin, kurilno olje, trda goriva) ter po tem, ali za gorenje uporabljajo zrak iz prostora ali ne. Za našo varnost pa je pomembno tudi, ali je kurilna naprava nameščena v bivalnem prostoru (kuhinja, dnevna soba, spalnica) ali pa je nameščena v nebivalnem prostoru (kurilnica).

O kurilnih napravah na električno energijo (na primer toplotne črpalke, električni grelci in podobno) ne bomo podrobneje pisali. Ti so načeloma varni, še posebej če pri uporabi upoštevamo navodila proizvajalca.

Če naša kurilna naprava ne stoji v bivalnem prostoru (kuhinja, dnevna soba, spalnica, hodnik, kopalnica in podobno) in je varno nameščena v kurilnici, potem moramo biti pozorni predvsem na naslednje:

• Kurilno napravo moramo redno vzdrževati. Običajno to opravi pooblaščeni serviser, ki zamenja dotrajane dele, naravna dotok goriva in zraka, izmeri emisije in podobno. Redni servisni pregled je najbolje opraviti pred začetkom kurilne sezone.

• Redno je treba čistiti kurilno napravo, da je boljše izgorevanje in bomo do konca sezone porabili manj kuriva. Pri kurilnih napravah na trda goriva moramo biti pozorni, da pepel odlagamo tako, da ne more priti do požara. Pepel moramo odlagati na primerno ognjevarno mesto zunaj stavbe in ne smemo vročega ali toplega pepela shranjevati kar v kurilnici.

• Kurimo lahko le kvalitetno kurjavo (drva, kurilno olje in podobno) in ne kakršnihkoli odpadkov, plastike ali odpadnih olj. Ob takem kurjenju so emisije v okolje velike. Poleg strupenih plinov se nam iz dimnika vije tudi smrad, ki v bivalnem okolju med sosedi upravičeno sproža negodovanje in proteste.

• Redno čiščenje dimnika je pomembno. Ob gorenju se na obloge dimnika sprimejo sajasti delci in ti lahko zelo zmanjšajo pretok dimnih plinov. Lahko pride do vžiga saj in posledično tudi do požara objekta. Priporočamo, da dimnik očistimo pred kurilno sezono, ob kurjenju na trda goriva pa je priporočljiva tudi kontrola stanja dimnika med samo kurilno sezono in po potrebi tudi njegovo čiščenje.

• Za gorenje je potreben kisik. V kurilnici bomo zadostno količino zraka za gorenje zagotovili že s tem, da bo okno kurilnice priprto ali pa bo za dovod zraka poskrbel dovolj velik zračnik.

Če naša kurilna naprava stoji v bivalnem prostoru, je potrebno poskrbeti tudi za našo varnost in varnost naših družinskih članov. Pa pojasnimo, v čem je problem.

V kurilnih napravah na plinasta, tekoča ali trda goriva energent gori s plamenom. Ob tem seveda za gorenje potrebuje kisik, ki ga kurilna naprava dobi iz zraka. Novejše kurilne naprave so narejene tako, da za gorenje uporabljajo zrak, doveden po zračniku (ne uporabljajo zraka iz bivalnega prostora). Starejše ali cenejše kurilne naprave pa za gorenje uporabijo zrak iz bivalnega prostora.

Včasih je v prostor lahko vstopalo dovolj zraka za gorenje že skozi špranje pri oknih. V zadnjih letih taka okna menjamo, saj se ekološko ravnamo in skrbimo za racionalno rabo energije. Novejša okna dobro tesnijo (špranj ni več) in praviloma zrak več ne vstopa v prostor. Tako lahko v prostoru ob dolgotrajnem gorenju nastane podtlak, ki bo preprečil odvod dimnih plinov. K temu nam lahko dodatno pripomore tudi kvalitetna kuhinjska napa, ki iz prostora sesa velike količine sopare in s tem seveda tudi zraka. Podtlak v prostoru bo tako še večji in dimni plini bodo lahko uhajali v bivalni prostor. V prostoru bo tako lahko ostajal tudi ogljikov monoksid, ki je brez vonja in ob njegovem vdihavanju lahko pride do velikih zdravstvenih težav, pa tudi do smrti. Po podatkih IVZ je od leta 1997 do 2011 v Sloveniji zaradi nenamerne zastrupitve z ogljikovim monoksidom (brez samomorov) umrlo skupaj 197 oseb.

Vir podatkov: baza podatkov o umrlih IVZ.

Žal so znani podatki samo za smrtne primere, ne pa tudi za zastrupitve, ki se niso končale s smrtjo.

Da se takšnim nevarnostim ognemo, je treba v bivalne prostore, kjer imamo nameščene takšne kurilne naprave, ki jemljejo zrak iz prostora, namestiti javljalnike ogljikovega monoksida (CO). To je po predpisih potrebno storiti najkasneje do 1. 1. 2017, najbolje pa je, da to storimo pred pričetkom kurilne sezone. Ob tem priporočam, da kupimo kvaliteten javljalnik, saj je od njega odvisna naša varnost. Javljalnik mora ustrezati standardu SIST EN 50291 -1 (Evropski standard za električne naprave za odkrivanje ogljikovega monoksida v gospodinjstvih). Opozorim naj vas, da je nekatere javljalnike Zveza potrošnikov Slovenije po testiranju označila kot nevaren proizvod (ob povečani koncentraciji CO se niso aktivirali) in priporočamo vam, da takšnih javljalnikov ne kupujete, četudi so poceni.

Življenjska doba javljalnikov je navedena na ohišju javljalnika, običajno je to 10 let od namestitve.

Pomembno je tudi, kam javljalnik namestimo. Ogljikov monoksid je ob izhajanju iz kurilne naprave vroč in se zadržuje pod stropom. Zato je najbolje, da javljalnik v prostoru, kjer je kurilna naprava, namestimo na strop, nikakor pa ne tik nad kurilno napravo (na primer nad kamin). V spalnicah je najprimernejše javljalnik namestiti na steno v višini glave. V kopalnici javljalnika ne nameščamo in ga je bolje namestiti v sosednjem prostoru (na primer v hodniku). Pripomnim naj, da so ob nakupu javljalnika temu priložena tudi navodila za namestitev.

Javljalnik je treba obdobno tudi preizkusiti. Navodila za preizkus so priložena k javljalniku.

Če se nam javljalnik ogljikovega monoksida sproži, ga nikakor ne smemo ugasniti in pospraviti v predal. Treba je narediti naslednje:

• Družinske člane opozorimo, naj zapustijo prostor;

• Odpremo okna in vrata ter prezračimo stanovanje;

• Ugasnemo kurilno napravo (če je to možno) oziroma v kurilno napravo ne nalagamo kurjave;

• Obvestimo serviserja;

• Obvestimo dimniško službo;

• Ne vstopamo v prostore, dokler nevarnost ne mine.

Če je naše stanovanje v večstanovanjski stavbi, je potrebno obvestiti tudi gasilce preko številke za klic v sili 112. Ti bodo v vseh prostorih preverili koncentracijo ogljikovega monoksida in primerno ukrepali.

To je le nekaj napotkov in priporočil pred novo kurilno sezono. Upamo, da bo minila čim bolj varno in brez posebnosti tako za občane kot tudi za nas gasilce.

Zapisal: 

Jakob POR, predsednik PGD Podhom