Kako pa se je vse skupaj začelo? Andreja je izvedela, da Turistična zveza Slovenije vsako leto vabi vrtce k sodelovanju pri vseslovenskem gibanju Turizem in vrtec s temo Z igro do prvih turističnih korakov. Odločila se je prijaviti k sodelovanju s svojo takratno vrtčevsko skupino.
Ker je bilo pri projektu potrebno sodelovati s turizmom so Andreja in otroci obiskali takrat še LTO Bohinj v njihovih prostorih na Triglavski cesti. Tam so si nabrali veliko gradiva in informacij na podlagi, katerih so se potem pogovarjali, zakaj je Bohinj sploh turistični kraj in kaj to pomeni ter zakaj ljudje prihajajo v Bohinj.
Zahteva za sodelovanje pri projektu pa je bil tudi nek končni »izdelek« - razstava, predstava, proslava. Ker se Andreji nobena od možnosti ni zdela primerna, je projekt svoje skupine zastavila po svoje. Zaradi njene želje, da bi otroci spoznali, kje vse je Bohinj in kaj vse obsega, »da ne bi bili kot tisti Ljubljančani, ki pridejo na Bistrico in vprašajo, koliko je še do Bohinja,« kot pravi sama, se je domislila skupaj z otroki izdelati maketo Bohinja. Izdelali so jo iz naravnih materialov, kamenja, maha, lesa. Vanjo pa postavili vse hiške, kje kdo živi. »Tako smo spoznavali Bohinj in se zraven pogovarjali o tem, kaj vse lahko delajo v Bohinju turisti,« pripoveduje Andreja.
Na začetku si je zapisala ključne besede: Bohinj, narava, gibanje, zdravje, igra, bio in eko. Skozi raziskovanje in iskanje po internetu s temi ključnimi besedami je naletela na pravljico, za katero je slišala tudi že prej, o tem, kako je bog delil Svet. Ugotovila pa je, da je bohinjskih pravljic pravzaprav veliko.
Ko jih je prebirala, je med njimi izbrala najprimernejše za vrtčevske otroke. Izkazalo pa se je, da se vse izbrane pravljice dogajajo v Ukancu ali zelo blizu zraven. In ker ime Ukanc izhaja iz besedne zveze »u konc' sveta«, je to ime privzela za prireditev. Hkrati pa že izbrala Ukanc tudi za kraj, kjer se bo prireditev odvijala.
Za organizacijo takšne prireditve na prostem in še v osrednjem delu narodnega parka pa je potrebnih veliko soglasij in dovoljenj, zato »sem si rekla,« pravi Andreja, »samo za en dan pa že ne bomo zbirali vseh teh papirjev, dajmo narediti dvodnevno prireditev.« Hkrati je že imela v mislih, da bi bila takšna prireditev lahko tudi dober turistični produkt za družine s predšolskimi otroki. Z LTO Bohinj pa se je dogovorila, da se prireditev umesti na program Festivala alpskega cvetja. Tako je našla tudi povezavo končnega produkta začetega projekta Turizem in vrtec s turizmom.
Nazadnje se je izšlo tako, da je bila prireditev programu po zaključku projekta Turistične zveze Slovenije, zato zanje ni prišla v poštev. In pri tem je tudi ostalo. Ni pa prireditev ostala na nivoju prvega leta, vendar jo, kot rečeno že na začetku, vsako leto razvijajo, nadgrajujejo ter dopolnjujejo in dodajajo nove in nove vsebine.
U konc' sveta so pravljice doma je v štirih letih že postal tradicija zadnjega konca tedna v maju. Hkrati pa je tudi avtohton bohinjski turistični produkt, ki ga čaka še zelo dolga in lepa prihodnost. Je popolnoma primeren za mednarodni primer dobre prakse.
