Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za sobota, 10.12.2016

jasno
Ponoči bo pretežno jasno, ob morju bo lahko občasno nizka oblačnost, po nižinah v notranjosti bo nastala megla. Najnižje jutranje temperature bodo od -7 do -2, ob morju in v višjih legah od 2 do 7 stopinj.
-7°C | 9°C
nedelja, 11.12.2016
-6°C | 8°C
ponedeljek, 12.12.2016
1°C | 8°C
torek, 13.12.2016
-1°C | 2°C
sreda, 14.12.2016
-5°C | 7°C
Opozorila
Petek, 9.12.2016 ob 18h
Dodatnega opozorila ni.
-7°C
9°C
jasno
Nahajaš se tukaj: Novice Lokalne skupnosti

Mlin na veter s Koprivnika


LOKALNE SKUPNOSTI, SOSED SOSEDU

| |
29.08.2013      15:00
A A

Mlin na veter s Koprivnika


Petega maja 1900 je bil v 17. številki Gorenca zapis o razglednici, ki jo je dal narediti gostilničar Ivan Korošič ob 100. obletnici Vodnikovega službovanja na Koprivniku in ki jo je s tušem izdelal Fran Rojec. Na njej so štiri sličice in ena izmed njih kaže »Škantarjev mlin na veter, ki je znamenit radi tega, ker je najbrž edini te vrste na Gorenjskem.« (Gorenc 1900: 4).


Ob 200-letnici Vodnikovega služnovanja na Koprivniku so razglednico ponatisnili. Vir: Osebni arhiv Anje Poštrak
Ob 200-letnici Vodnikovega služnovanja na Koprivniku so razglednico ponatisnili. Vir: Osebni arhiv Anje Poštrak
Deli:

Mlin na veter je okoli leta 1870 postavil Lovro Škantar, ki je kot najemnik služil v avstro-ogrski vojski. Med vojaškim služenjem je očitno zašel tudi v kraje, kjer je videl model takega mlina, ki ga je kasneje postavil na Koprivniku. Po koncu službovanja je kot podnajemnik prišel živet k »Ukcu« – tam blizu je tudi prvotno stal mlin, kar je vidno na razglednici, ki jo je posnel blejski fotograf B. Lergetporer.

 

Na slovenskem ozemlju je v 19. stol. in do sredine 20. stol. moč vetra izkoriščalo nekaj okoli sto mlinov, predvsem na Dravskem in Ptujskem polju. Najstarejši vetrni mlin, o katerem imamo več podatkov je stal na Štajerskem in ima letnico 1824 (Sitar 2002: 31).

 

Natančne lokacije vetrnih mlinov pri nas je težko določiti iz starejših katastrskih map, saj so bili to manjši leseni objekti, po navadi v sklopu kmetij. Zato je vedenje o mlinu na veter s Koprivnika še toliko bolj dragoceno. Ta na Koprivniku je bil edini v teh koncih, ker v bližini ni bilo vode, do drugih vodnih mlinov pa je bilo s Koprivnika kar daleč. Tudi Franjo Baš v svoji razpravi o vetrnih mlinih iz leta 1928 (Baš 1928) poleg severovzhodnega dela Slovenije omenja le še Koprivnik.

 

Nekje v letih 1880-1890 je Lovro Škantar  kupil zemljišče, na katerem je že stala pastirska koča, in zgradil hišo, ki se ji danes reče »pri Mlinarju«. Tja je prestavil tudi mlin. Lokacija je bila ugodna, saj je po dolini Mrzlega potoka čez Koprivnik ob večernih urah zapihal veter nočnik, ki je gnal vetrnico.

 

»Mlin ni bil postavljen na vetrovom izpostavljeni višinski legi, marveč v dolinici ali bolj grapi ob stanovanjski hiši. Tam je mlin deloval na vzgornik ali spuščajoč se veter, zato vetrnice ni bilo treba obračati za spremenljivo smerjo vetra. Mlin so večkrat popravljali in predelovali, tudi tako, da je lahko njegov leseni mehanizem poganjalo vodno kolo, kadar je po grapi pritekla hudourna voda«, piše Sandi Sitar v svoji razpravi o vetrnih mlinih (Sitar 2002: 34). Domačini, ki se mlina še spominjajo ali so o njem slišali, pa pravijo, da mlin nikoli ni imel vodnega kolesa, pa tudi tok hudourniške vode bi bil premočan.

 

Leta 1914 je Lovro Škantar umrl, kasnejši lastnik domačije in mlina je bil Andrej Jeklar in nato od 1978 njegov sin Franc Jeklar.

 

Mlin je bil ves lesen. Nosilna zgradba je bila šesterokotnega tlorisa, višine pet metrov. Vetrnica premera okoli osem metrov je segala skoraj do tal. Zanimivo je, da je bil lesen tudi ves pogonski in prenosni mehanizem.

 

Kot eden zadnjih starih mlinov na veter je po 100 letih delovanja propadel. Okoli leta 1980 se je podrl, ohranil se je osrednji mehanizem mlina z mlinskima kamnoma, s katerima so potem še dobro desetletje mleli žito. Prestavljen je bil v drug prostor in predelan na električni pogon. Za obnovo ali vsaj ohranitev mlina se je zanimal tudi takratni Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, a je bilo danih premalo pobud.

 

Danes pa se še bolj zavedamo dragocenega spomina na preteklost, zato je v velikem interesu Krajevne skupnosti Koprivnik-Gorjuše, da se „pri Mlinarju“, v vednost vseh naključnih ali domačih obiskovalcev, označi kraj, kjer je mlin stal, kot zanimivost in posebnost našega kraja. Veliko informacij o nekdanjem vetrnem mlinu s Koprivnika pa ima tudi gospod Andrej Jeklar, ki je podedoval domačijo pri Mlinarju.



Anja Poštrak, KD Valentin Vodnik

 


 

Viri:

Gorenc, 5.5. 1900, 4.

Bogataj, Janez (1989):  Domače obrti na Slovenskem. Ljubljana:  DZS.

Sitar, Sandi (2002): Vetrni mlini. V Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike, zv. 15-16.

Baš, Franjo (1928). Vetrenjače u Sloveniji. V Glasnik Etnografskog Muzeja u Beogradu, knj. III, Beograd: Skerlić.





0 (Bodi prvi!)
Oceni članek
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Bohinj!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!