Planinske koče so osnova množičnega planinstva. Njihova glavna funkcija je obiskovalcem nuditi zavetje, prenočišče, hrano in pijačo. So obveščevalna točka gorske reševalne službe in tudi kraj za različna planinska usposabljanja. V njih lahko dobimo informacije o stanju poti, turah, razdaljah in vremenskih razmerah.
Prvi večji razmah postavljanja planinskih zavetišč pri nas sega v obdobje preloma iz 19. v 20. stoletje, ko se začne razvijati planinski turizem, slovenski planinci pa si prizadevajo obraniti slovensko podobo gora pred močnim nemško-avstrijskim vplivom. Koče so bile skromne, dajale so preprosto okrepčilo, prenočišče in zatočišče. Po 2. svetovni vojni se obisk gora močno poveča, vse starejše koče so bile posodobljene in povečane, zgrajeno je bilo veliko novih. Do 90-ih let 20. stoletja so na večini postojank izvajali predvsem posege, ki so povečevali zmogljivost in udobje, vse pa je bilo podrejeno funkcionalnemu in stroškovnemu vidiku. Množični obisk gora in številne postojanke s tehnično zastarelimi in neustreznimi standardi pa so začeli negativno vplivati na gorski svet, zato je danes večina prizadevanj usmerjena v reševanje okoljske problematike.
Z izgradnjo planinskih koč so bili postavljeni temelji za množičen razvoj planinstva in so, ne le varna zavetišča, pač pa tudi priljubljena stičišča srečevanj številnih generacij navdušenih planincev. Zaradi občutljivosti gorskega sveta pa je ob tem potrebno skrbeti tudi za njihov čim manjši negativni vpliv na okolje. Zato muzejska razstava želi opozoriti na obe plati delovanja planinskih koč, obiskovalce pa aktivno vključiti v razmišljanje o prihodnjem razvoju in reševanju problemov na tem področju.
Avtorica razstave je kustosinja Elizabeta Gradnik. Razstava je interaktivna z zanimivim dokumentarnim in predmetnim gradivom. Obiskovalci med drugim lahko pokukajo v notranjost planinske koče, pomagajo pri njeni gradnji, se okrepčajo s planinskim čajem, se vpišejo v vpisno knjigo, odtisnejo žig in izvedo marsikaj zanimivega.
Razstava je v Infocentru na Bledu na ogled do 26. novembra.
Javni zavod Triglavski narodni park
Foto: Aleš Zdešar
