Neverjetno močan izbruh napada smrekovih podlubnikov je posledica vročih, sušnih poletij, počasnega pospravila žleda, vse manjše skrbnosti pri poseku drevja in rasti smreke v nižini ter na sušnih pobočjih.
Naravno domovanje smreke so gorski gozdovi (Pokljuka, Jelovica, Karavanke). Zaradi njenih ugodnih ekonomskih, tehničnih in gojitvenih lastnosti je bila v 19. in 20. stoletju nekritično umetno sajena in pospeševna na vseh rastiščih v Sloveniji. Nastali so obširni čisti in mešani gozdovi smreke tako v sredogorju kot tudi v nižinah. Gorskim razmeram prilagojena smreka ima tu bistveno drugačne pogoje. Daljša vegetacijska doba, vse pogostejša dolga obdobja suhega in toplega vremena, pomanjkanje vode na sušnih rastiščih, so pogoji, ki botrujejo veliki ranljivosti smreke v tem okolju. Zato so učinki vse pogostejših naravnih ujm v teh »nenaravnih« gozdovih, ki smo jim priča, pričakovani, Najobsežnejšemu žledolomu v zgodovini Slovenije, ki se je zgodil v februarja 2014, sledi največji izbruh, gradacija smrekovega podlubnika v Sloveniji. Naravna nesreča žledoloma se nadaljuje in skrajne meje katastrofe še ne poznamo.
Kako zajeziti, ustaviti smrekovega lubadarja? Širitev lubadarja se omili le s hitrim posekom napadenih smrek, odvozom hlodovine iz gozda ali uničenjem podlubnikov preden ti spet ležejo jajčeca v zdrava okoliška drevesa. Pri tem je ključno, da posekamo najprej tista drevesa, običajno še zelena, v katerih se še nahaja lubadar, posek zgolj »mrtvakov« (suha drevesa brez lubja) je z vidika zatiranja lubadarja nepotrebno.
Ker je hitrost ukrepanja pri zatiranju lubadarja ključna, so roki pospravila, ki jih lastnikom gozdov z odločbo nalaga Zavod za gozdove, še posebno poleti, ko je lubadar najaktivnejši, le 10 – 14 dni. Pozimi so roki za pospravilo daljši. Hitra sanacija napadenih dreves nima samo ugodnega vpliva na zaustavitev širjenja lubadarja, temveč pomeni tudi pomemben ekonomski ukrep, ki vpliva na vrednost, torej ceno lesa. Ko se drevo zaradi napada tisočih lubadarjev posuši, zelo hitro pade tudi kvaliteta in s tem odkupna cena lesa. Padec je občuten, odkupna cena sveže smrekove hlodovine z vrednostjo 80 Є/m3 pade zgolj na vrednost 45 Є za kubik lubadark, kasneje le še vrednost celuloze, ki znaša 25 Є/m3.
Na Zgornjem Gorenjskem je bilo v letu 2015 zaradi lubadarja posekanih 124 000 m3 ali 100 000 dreves. To pomeni golosek gozda v površini dveh Blejskih jezer. Za te količine lubadark je bilo lastnikom s strani Zavoda za gozdove Slovenije OE Bled izdanih 2320 odločb in 29 sklepov o izvršbi.
Revirni gozdarji so celo leto intezivno odkrivali lubadarska žarišča, označevali napadeno drevje, obveščali lastnike gozdov, jih seznanjali z lokacijo in količino napadenega drevja, trasirali vlake in izdajali sanacijske odločbe. Zaradi tako obsežnega in intenzivnega napada lubadarja pa javna gozdarska služba ne more pravočasno odkriti vseh žarišč lubadarja. Zato je potrebno tudi sodelovanje lastnikov gozdov, ki pregledujejo svoje gozdove. Če naletijo na napad lubadarja naj takoj obvestijo revirnega gozdarja in lahko tudi nemudoma začnejo s sanacijo.
Z lubadarjem so najbolj napadeni predeli: okolica Blejskega jezera, Solzno, pobočja Mežakle, dolina Radovne, pobočja okoli Bohinjske Bele in Kuplenika ter Stara Pokljuka. Napad lubadarja se pomika navzgor in utegne v primeru suše in vročine v letu 2016 zajeti tudi Pokljuko.
Kljub navedenim visokim posekanim količinam napadenega drevja, trenutno čaka na sanacijo na Zgornjem Gorenjskem še nadaljnih 59 000 bto m3 napadenih in označenih smrek.Hitrejšo sanacijo ovira cela paleta razlogov: lastniška problematika (nezainteresiranost, neorganiziranost, solastniški spori, dedni postopki, tujina...) izvajalska problematika (pomanjkanje, kvaliteta izvedbe, obligacija...) odkup in odvoz lesa, neodprtost gozdov (izgradnja vlak, zahtevno žično spravilo), administrativni postopki.
V letošnjem letu pričakujemo še močnejši napad lubadarja. Pričakujemo, da se bo letos lubadar širil navzgor v višje nadmorske višine in seveda nadaljeval tudi v okolico prepozno saniranih lanskih žarišč. Da bi zajezili uničujoče delo lubadarja je zelo pomemben zimski čas. V tem času lubadar in vegetacija mirujeta, v kolikor ni preveč snega so tudi za delo v gozdu lahko zelo ugodni pogoji. In prav letošnja (dosedanja) zima je ugodna in s tem dana priložnost, da se v največji možni meri pospravi napadeno drevja.
Ocenjujemo, da na Zgornjem Gorenjskem trenutno deluje 70 sekaških ekip, ki skupaj z lastniki gozdov dnevno lahko sanirajo 1000 m3 lubadark.
Za lastnike gozdov, ki sami ne opravljajo gozdarskih del, posek in spravilo ter odkup izvedejo usposobljeni izvajalci. Njihove kontakte lahko dobite na internetnih straneh, zanje izveste od znancev ali pa vam jih nekaj svetujejo revirni gozdarji.
Če se vam ponudi zelo poceni izvajalec, je velika verjetnost, da bo delo opravljeno prepozno, da delo ne bo opravljeno v skladu s pravili ali pa bo poleg označenega drevja brez vedenja lastnika posekano in odpeljano tudi kakšno dodatno drevo. Svetujemo, da izvajalca plačate šele potem, ko delovišče prevzame revirni gozdar.
Kadar je potrebno za izvedbo sanacije lubadark zgraditi traktorsko vlako, je nujno, da projekt in trasiranje vlake opravi revirni gozdar. Samovoljno zgrajene vlake so pogosto vzrok erozije, hudourniških jarkov, predstavljajo pa tudi kršitev, kar sankcionira gozdarska inšpekcija.
Kjer bodo po poseku lubadark nastale velike goličave se ponujata dve možnosti:
-če je v bližini dovolj semenjakov in je naravno pomlajanje uspešno, bomo počakali na naravni vznik
-če so poseke zelo velike in v bližini ni dovolj semenjakov drevesnih vrst, ki so primerne za te lokacije, bo potrebna sadnja. Pri saditvi sadik gozdnega drevja bomo dajali prednost nekoliko bolj toploljubnim drevesnim vrstam, kot so lipa, bukev, hrast, javor, pri iglavcih pa se bo sadilo več macesna.
Vida Papler-Lampe,
Zavod za gozdove,
območna enota Bled
