pohod. Po jutranji kavici na Ravbarkomandi smo pred seboj zagledali Vremščico.
Vremščica je najvišja gorav prostranih Senožeških hribih. S svojim dolgim, zaobljenim gorskim hrbtom je nepogrešljiv sestavni del vzhodnokraške pokrajine. Da je »krotka«, je o njej nekoč zapisal pesnik Vinko Beličič, saj nima skalnatih ostrin in grebenov. Njen vršni del je verjetno najobširnejša travnata površina, kar jih premore sicer vse bolj poraščeni Kras. Takšna je v glavnem videti z južne strani, medtem ko je severna manj izrazita in na gosto poraščena z od burje skrotovičenimi bukvami. Njenih 1027 metrov je dovolj, da pozimi pokaže pravo pobeljeno zimsko lice, poleti pa čudovito zelenilo, ki privablja obiskovalce
od vsepovsod. Namesto konjev je tam že par desetletij ovčja farma s sirarno, katere pobudnik in lastnik je bil svojčas daleč naokrog poznani Karlo Zanuttini. Od njega je farmo leta 2000 odkupila Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani, ki ima od tedaj tam infrastrukturni center (ICSR), ki skrbi za raziskovanje, izobraževanje in ekološko proizvodnjo.
Z vožnjo iz Senožeč do izhodišča smo si prihranili kar nekaj višinskih metrov. Burja je poskrbela, da nam ne bi bilo pretoplo. Preko travnatih pobočij smo po slabih dveh urah prispeli na vrh Vremščice. Z vrha je izredno lep razgled na vse strani. Orientacijska plošča na kamnitem stebru omogoča, da spoznamo bližnje in daljnje vrhove. Na s. se v bližini dviga Nanos, levo se kažejo Golaki v Trnovskem gozdu, zadaj pa Julijci. Na sv. vidimo Krim, Mokrec in Javornike, na v. pa seže pogled do Snežnika in Risnjaka. Na j. strani se spusti pogled prek travnatih pobočij v Vremsko dolino, na hribovite Brkine nad njo in se ustavi na Slavniku. Od jz. do sz. se za bližnro travnato planoto na slemenu Gabrške gore kažejo na kraški planoti vrhovi Veliko Gradišče, Veliki hrib, Sopada, Trstelj in Ter, ob dobri vidljivosti pa vidimo na obzorju tudi Dolomite. Žal nas vreme ni obdarilo s tako lepimi razgledi, ogrelo pa nas je okrepčilo na vrhu.
Po drugi poti smo se spustili do ovčje farme, kjer nas je čakal bus.
Še skok po žig v Artiče. Po čudoviti spomladanski pokrajini smo se spustili proti Ospu. Na stenah je kar mrgolelo plezalcev. Osapska stena je markantna polkrožna previsna stena, ki je nastala kot posledica udora nekdaj jamskega stropa, je zaščitni znak Ospa, ene izmed najstarejših vasic na Slovenskem. V času turških vpadov je nudila zaščito prebivalcem, dandanes pa predstavlja izjemen plezalni poligon. Ugodna primorska klima omogoča plezanje preko celega leta, prav zaradi ugodne klime in velikega nabora raznolikih smeri vseh težavnosti, se lahko Osp postavi v sam vrh slovenske plezalne ponudbe. Odličnost skale, giblje se od ostre in blazinicam neprijazne pa vse do zasiganih kapnikov s super oprimki, nudi veliko veselja ljubiteljem vertikale, zato ni čudno, da privablja plezalce iz ožje in širše okolice, pa tudi sveta. Z razmahom športnega plezanja v dolini se je zelo povečalo tudi število obiskovalcev - plezalcev v steni Ospa in dolini. Žal je tako razvoj prinesel s seboj tudi določene težave in probleme. Problematika zajema predvsem težave s parkiranjem, sanitarijami, kampiranjem na divje in odvrženimi smetmi. Ob lepih vikendih Osp in Črni Kal obišče po nekaj sto plezalcev, praviloma jih je 20-30 % iz tujine. Ob velikonočnih, prvomajskih in jesenskih šolskih počitnicah pa zaradi povečanega obiska tujcev in premajhnih zmogljivosti podporne turistične infrastrukture, predvsem urejenih parkirišč in namestitvenih zmogljivosti, stanje postaja nevzdržno.
Po uri hoje smo prispeli v Tinjan. Tinjan je hribovska vasica, ki se nahaja med Dekani, Zgornjimi Škofijami in Ospom. Z vrha, ki je predzadnja točka SPP je lep razgled na Tržaški zaliv in okoliške vasi. Na vrhu stoji cerkev svetega Mihaela in antenski stolp. Žig za transverzalo se po novem nahaja na zidu cerkve. Potem smo se odpeljali do Debelega rtiča, kjer je po novem zadnja točka SPP. Po kratkem postanku v Ankaranu smo zaokrožili naše potepanje po Krasu in Primorju.
Lepo, zanimivo, raznoliko….
Turo je pripravil Andrej Vidic, zapisala Marina Vukaševič
