Neponovljiva naravna in kulturna dediščina
Občina Bled bo letošnji občinski praznik z osrednjo slovesnostjo obeležila na sam praznični dan, 10. aprila. Ob prazniku je tu intervju z županom, Janezom Fajfarjem.
Od lanskega praznika do letošnjega ste v občini postorili marsikaj, predvsem na infrastrukturnem področju. V spominu ostaja obisk ministra za infrastrukturo Gašperšiča, ki je zagotovil nadaljevanje gradenj obeh razbremenilnih cest. Kako bosta gradnji potekali, kakšna sta časovnica in finančni okvir?
Potem, ko smo lani zgradili prvih petsto metrov severne razbremenilne ceste z rekonstrukcijo Seliške ceste, bomo letos nadaljevali z naslednjimi sedemsto metri rekonstrukcije Rečiške ceste v skupni vrednosti 1,3 milijona evrov. Obe cesti sta vključeni v sporazum z državo kot del Severne razbremenilne ceste, zato sta tudi predmet skupnega financiranja. Za osrednji del trase, ki pa bo potekal vmes med tema dvema obnovljenima deloma, smo v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja. V tem trenutku se zaključuje še razplet glede zemljišč. Računamo, da bomo poleti imeli gradbeno dovoljenje, hkrati pa naj bi država razpisala tudi gradbena dela. V tem primeru bo izvajalec izbran in z njim podpisana pogodba najkasneje do konca letošnjega leta. Gradnja bo tako predvidoma potekala celo leto 2017 z zaključevanjem spomladi 2018.
Na Južni razbremenilni cesti čakamo državo, da osveži cenitvena poročila in prične z odkupi, saj ima za to v tekočih dveh letih zagotovljenih dvakrat po 1,2 milijona evrov. Pričakujemo tudi, da bodo pripravili vse tudi za gradnjo krožišča v Betinu. V nasprotnem primeru smo ponudili našo koordinacijo po vzoru severne ceste, kjer smo vse postopke izvedli v najkrajšem možnem času.
Nadaljujejo pa se tudi dela na ostalih projektih v občini. Kako potekajo?
Kot rečeno je največji zalogaj Rečiška cesta, vseeno pa se v tem trenutku že izvaja še nekaj večjih cestnih naložb. Maja bo zaključena prva faza na Cankarjevi cesti, ki bo med drugim s pločnikom povezala Dindol s središčem Bleda. Prav tako bodo zaključena dela v Sebenjah in Pod hribom. Večji zalogaj je še obnova skozi Ledino in po Polju v Zasipu, kjer je še ena redkih peščenih ulic v občini. Izvajajo se dela na Poljski poti in na Hrastovi ulici ter še nekaj manjših ureditev.
Ne smemo pa pozabiti na izjemno veliko naložbo, ki jo predstavlja nov dom krajanov na Bohinjski Beli. Veseli me, da bo končno maja tam na novo zaživelo vaško kulturno in drugo družabno življenje. Ne nazadnje bo v objektu tudi manjši gostinski lokal in uspelo nam je obdržati enoto pošte.
Kako ste zadovoljni z delom javnih zavodov v občini? Na gradu in v festivalni dvorani potekajo obnovitvena dela, na Turizmu Bled uvajajo novosti in dodajajo ter nadgrajujejo prireditve, javno podjetje dela dobro?
Javni zavodi in podjetje delujejo dobro in opravljajo svoje poslanstvo vsak na svojem področju. Še vedno pa pogrešam več sodelovanja in iskanja skupnih aktivnosti. Mislim, da je tukaj še veliko priložnosti, saj bi se morali malo znebiti subjektivnega gledanja in več pozornosti nameniti splošnemu dobremu. Posebej imam v mislih pomembnejše deležnike v turizmu. Tudi izven občinskih meja. Včasih res zgleda kot da manjka vizije, čeprav na občini trdno stojimo za svojo. Osrednji cilj je Bled ponovno ponesti na pota stare slave kot prepoznavno zeleno alpsko destinacijo.
V občini je zelo opazno tudi delo občank in občanov, predvsem v društvih. Zaživel je medgeneracijski projekt, tudi po ostalih društvih delajo veliko...
Veselim se vse bolj pestre in poglobljene dejavnosti medgeneracijskega centra. Tudi večina preko stodvajsetih društev, prijavljenih v občini Bled, pa četudi vsi njihovi člani niso naši občani, odločilno prispeva h kakovosti našega življenja in k večji razpoznavnosti Bleda z okolico. Iz občinskega proračuna za delovanje naših društev namenjamo znatna sredstva, po prispevku za šport na prebivalca smo četrta občina v Sloveniji, le redkim uspe iz pepela postaviti kaj podobnega kot je nov dom krajanov na Bohinjske Beli. Seveda pa pričakujem, da se bodo vsi predvsem s svojim delom še bolj trudili za uspešno delovanje.
Na kaj ste v zadnjem letu še posebej ponosni?
Za dolgoročni razvoj Bleda in spreminjanje njegovega izgleda ter ugleda je zagotovo velikega pomena urejanje t. i. ožjega središča. Tako nam je po sprejemu podrobnega prostorskega načrta lani letos uspelo izvesti javni natečaj za urejanje Jezerske promenade. Na dan izida teh Blejskih novic natečajniki oddajajo svoje predloge, ki jih bo strokovna komisija ocenjevala aprila. Konec meseca pa bomo imeli tudi javno predstavitev.
Vaše želje ob prazniku?
Želim si, da bi se vsi, ne le domačini, temveč tudi ostali, zavedali neponovljivosti naše izjemne naravne in kulturne dediščine. Prej ko slej po navadi z grenkobo spoznamo, da materialni svet ni vse. Naše največje bogastvo, prelepo smaragdno jezero ni nekakšen betonski bazen iz katerega spustiš umazano vodo, ga očistiš in ga ponovno napolniš, ampak živ organizem, s katerim se postopa previdno in s spoštovanjem. V poljih, travnikih in gozdovih, ki so jih brez vseh prišepetovalcev in pohlepa sonaravno obdelovali že tisočletja, ne smemo videti le možnosti za čim večji pridelek za vsako ceno ali še huje, kot idealna zemljišča za pozidavo… Kaj pomenijo vodni viri, je vse bolj jasno še najbolj okoljsko nepoučenim. Za prijetno bivanje na tem svetu pa so odločilni dobri medčloveški odnosi, ki so, hočeš nočeš, odvisni tudi od nas samih. Po skoraj desetih letih županovanja si tudi pri tem želim sprememb na bolje!
Romana Purkart
