Logo MojaObčina.si
DANES
10°C
4°C
JUTRI
18°C
6°C
Oceni objavo

Hočemo cesto!

Bled -  Zgodba o blejski(h) obvoznici (cah) je dolga kot jara kača in se vleče tam nekje iz 70. let prejšnjega stoletja, ko so na Bledu vzklile prve zamisli in želje po obvozni cesti, ki bi promet proti Bohinju potegnila ven iz jezerske sklede. Kmalu zatem je ta načrt postal znan kot ''južna obvoznica'', kasneje južna razbremenilna cesta, kajti prav kmalu se je pokazala potreba tudi bo izgradnji severne razbremenilne ceste, ki bi razbremenila predvsem Prešernovo cesto in njeno ozko grlo, promet proti Pokljuki pa bi preusmerila mimo središča Bleda.

 

Že ničkolikokrat smo slišali, da je zdaj pa za obe cesti zares že vse nared, da bodo prihodnje leto začeli z gradnjo, vmes je za nekatere severna postala prioritetna, pa spet ne, krajani Mlina se niso strinjali s traso južne in še in še... Težko je argumentirano trditi, da Blejci za to, da danes ni še nobene, niso nič krivi.

 

Kakorkoli, dejstvo je, da je za izgradnjo južne zdaj pa res že vse nared, a glej ga šment -  država nima več denarja! Žal se je zgodilo, da ministrstvo za infrastrukturo ravno v času, ko je blejska občina izpeljala vse postopke, ki jih mora, uredila vso dokumentacijo, skratka, pripravila vse za začetek gradnje, zares nima denarja -  niti za redno vzdrževanje državnih cest, kaj šele za nove investicije.

 

Kljub vsemu je seveda protest občanov ob tako eminentnem dogodku, kot je Blejski strateški forum, več kot upravičen. Obe obvoznici, tako južna kot severna, namreč predstavljata tisto infrastrukturo, ki prinaša razvoj -  ne samo Bledu, pač pa, kot so pravilno ugotovili protestniki, tudi Bohinju in Gorjam. Velikopotezni načrti za izgradnjo novega velikega smučišča 2864 v Bohinju ter velikega proizvodnega obrata družbe Lip Bled so namreč brez obvoznice praktično neizvedljivi. Kolona tovornjakov z lesom in kolona smučarjev na že tako slabi cesti skozi Bled Bledu prinaša katastrofo, smučišču odganja goste, Lipu pa posel.

Tako pač je.

 

Zahteva ''Hočemo cesto!'' nikakor ni krik razvajenega otroka, pač pa izraz agonije občank in občanov Bleda, ki jih bo skupaj z izjemno naravno in kulturno krajino pločevina prej ali slej uničila. Občina Bled s svojimi prostorskimi načrti sledi nuji in obvezi do prihodnjih rodov, da promet z jezerske sklede postopoma popoloma umakne, zaščiti jezero in s tem ožje središče Bleda spremeni v oazo zelenja in miru. To je edina možna prihodnost Bleda. Druge ni.

 

 

Oglejte si tudi