Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za sobota, 10.12.2016

jasno
Ponoči bo pretežno jasno, ob morju bo lahko občasno nizka oblačnost, po nižinah v notranjosti bo nastala megla. Najnižje jutranje temperature bodo od -7 do -2, ob morju in v višjih legah od 2 do 7 stopinj.
-7°C | 9°C
nedelja, 11.12.2016
-6°C | 8°C
ponedeljek, 12.12.2016
1°C | 8°C
torek, 13.12.2016
-1°C | 2°C
sreda, 14.12.2016
-5°C | 7°C
Opozorila
Petek, 9.12.2016 ob 18h
Dodatnega opozorila ni.
-7°C
9°C
jasno
Nahajaš se tukaj: Novice Gospodarstvo

Po kakšnih cestah se bomo vozili čez 15 let?...


GOSPODARSTVO, PROMET

| |
27.11.2015      9:49
A A

Po kakšnih cestah se bomo vozili čez 15 let?


Na Bledu poteka 15. Kolokvij o asfaltih in bitumnih, ki ga organizira Združenje asfalterjev Slovenije (ZAS). Na največjem mednarodnem srečanju o gradnji in vzdrževanju cest v Sloveniji domači in mednarodni strokovnjaki obravnavajo najpomembnejše teme s področij gradnje, vzdrževanja in financiranja cest. Tako so predstavili nove materiale v asfalterstvu, na ogled so tudi ključne tehnologije.


Deli:

Eden od glavnih govornikov, Španec Juan Jose Potti, generalni direktor podjetja Asefma v Madridu, je predstavil njihovo strategijo za vzdrževanje cestne infrastrukture. Opozoril je na vlogo družbenih omrežij pri ozaveščanju o pomenu vlaganja v ceste, saj so z neposrednimi prenosi svojega dela na spletu in objavami na družbenih omrežjih, kot sta Facebook in Twitter, obveščali in hkrati ozaveščali širšo javnost o pomenu obnove cest. Hans Litzka iz Avstrije je spregovoril o potrebah vzdrževanja avstrijskih državnih in občinskih cest. Anders Hundahl je predstavil delovanje javno-zasebnega partnerstva na Danskem. Egberg Beuving, generalni sekretar EAPA, je predstavil merila za zeleno javno naročanje pri gradnji cest, slovenski strokovnjaki Jože Lun, Borut Willenpart in Janez Šuštar pa so pozornost namenili primerom dobrih praks pri javnem naročanju asfalterskih del v Sloveniji.

O tem, kako bo s cestami v prihodnosti in čez 15 let, pa je bil pogovor osrednje okrogle mize, na kateri so sodelovali poleg državnih predstavnikov tudi direktorji največjih gradbenih podjetij, ki skupaj predstavljajo več kot 1800 (1841) delovnih mest in imajo 25-odstotni tržni v gradbeništvu s sogovorniki

Damir Topolko, direktor DRSI, Direkcije RS za infrastrukturo, je izpostavil dve sporočili: potrebujemo več optimizma, saj bo v prihodnjih letih več dela v nasprotju z vtisom, ki se ustvarja v javnosti, in stabilno financiranje prometne infrastrukture. Pri tem je bil optimističen: »V pripravi je operativni program investicij v prometno infrastrukturo, ki predvideva šestletni drsni investicijski plan. Pripravljen naj bi bil do sredine prihodnjega leta. Seveda je za operacionalizacijo takšnega programa pomembno stabilno financiranje v obsegu, za katerega se bomo dogovorili. To pomeni zagotavljanje dodatnih namenskih sredstev za prometno infrastrukturo v višini do 200 milijonov evrov na leto, približno 150 milijonov evrov namenskih sredstev je že zagotovljenih.«  

Trdni temelji so osnova za kakovostne infrastrukturne projekte. Odgovornost, osredotočenost in okoljska učinkovitost pa so trije mostovi, ki simbolizirajo temelje družbe Dars, je na okrogli mizi poudaril Franc Skok, član uprave družbe Dars. V tej smeri si bo Dars prizadeval izpeljati ključne velike projekte, kot so tretja razvojna os, razširitev ljubljanske obveznice, druga cev predora Karavanke in povezava slovenske Istre s Hrvaško, ter na letni ravni poskrbeti za obnovo najmanj 40 kilometrov vozišč. »Za uresničevanje tega poslanstva je potrebna ustrezna finančna konstrukcija, torej sprejetje novega poroštvenega zakona v državnem zboru in sprejetje ustrezne cenovne politike s strani Ministrstva za infrastrukturo. Pogoj je tudi načrt izvajanja koncesije, ki ga vsako leto potrdi omenjeno ministrstvo. Za dolgoročni razvoj avtocestne infrastrukture pa je nujno sprejetje Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture,« je še poudaril Skok.

Igor Banič, predsednik uprave Pomgrad, je bil kritičen do države, češ da v tako turbulentnem poslovnem okolju gradbeništvo nima perspektive: »Nemogoče je ob tako nestabilnem obsegu del načrtovati delo, razvijati nove tehnologije in vlagati v kadre. Na ta način panoga le hira, zato državo pozivam, da skupaj z nami kot partnerji poišče rešitve, ki bi nam omogočale normalno poslovanje.« Na vprašanje, zakaj ne delajo več tujini, pa je odgovoril: »V takšni kondiciji, kot smo zdaj, nismo sposobni v večjem obsegu delovati na tujem trgu, pravzaprav si niti ne upamo.«

Martin Gosenca, predsednik uprave CGP, je opozoril, da bo brez strateškega petletnega planiranja investicij s strani države slovenska gradbena operativa v prihodnjih letih nazadovala: »Slovenski trg si bodo na koncu razdelili tujci. To se že kaže z vse večjo navzočnostjo tujih gradbenih podjetij na ključnih slovenskih projektih, ki poleg tega tuja podjetja tudi že kapitalsko vstopajo v slovenska. Slovenski gradbinci pa smo na tujem trgu prepuščeni sami sebi.«

Kristjan Mugerli, direktor CPG, je opozoril na premalo dolgoročnega in srednjeročnega planiranja s strani njihovega največjega naročnika, države, zaradi česar trpi kakovost storitve, cena pa ne ustreza dejanski. Brez planiranja si gradbena podjetja težko pripravijo vse potrebno za uresničitev projektov, ne morejo niti načrtovati kadra in materialov. Poudaril je tudi, da je po zakonu o javnih naročilih trenutno cena edino merilo izbire, kar je neustrezno, saj cena ni vedno merilo kakovosti.

Primož Petrič, ustanovitelj podjetja Mapri, si želi, da bi bila sredstva, ki se namenjajo za obnovo cestne infrastrukture in gradnjo pri nas, namenjena delavnim, sposobnim, slovenskim podjetjem, namesto lobijem tujih držav in dodal: »Poleg finančnih težav nas dodatno bremenijo tudi druge: želim, da nam država zagotovi minimalne pogoje za normalno delovanje. V gradbeništvu je registriranih 9000 podjetij brez enega samega zaposlenega, nekateri med njimi beležijo precej prometa in za nas operativce te številke niso dobre.« Med drugim je dodal, da gradbinci sicer imajo pogum, a jih nestabilno poslovno okolje ovira in ga ne morejo izraziti.«

Peter Lipar, predstojnik Fakultete za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani, je povedal, da v primerjavi z letom 2011 beležijo kar 60-odstotni upad vpisa na študiju gradbeništva. »Mladih, ki se odločajo za študij gradbeništva, je iz leta v leto manj. Glede na široko paleto znanja, ki ga pridobijo med študijem, se lahko zaposlijo tudi zunaj gradbeništva ali odidejo v tujino. Zadnje čase poskušamo pridobiti mlade ljudi za študij na naši fakulteti z različnimi promocijskimi prijemi, vendar praktično neuspešno. Iz zgodovine vemo, da se bo vpisalo več študentov samo v primeru vzpona gradbeništva.«

Vsi prisotni so se strinjali, da je čas, da tako predstavniki države kot vse preostale zainteresirane javnosti, ki so vpletene v gradbeništvo, sedejo za isto mizo ter skupaj poiščejo rešitve, da se dogovorijo za strateške investicijske plane v prihodnost cestne infrastrukture. Vse drugo bi po njihovih besedah pomenilo le, da se bomo čez 15 let vozili po makadamskih cestah.

Jubilejni 15. Kolokvij sicer poteka še danes. Američan Brian K. Wood, izvršni direktor Plantmix Asphalt Industry,  Kentucky, bo govoril o asfaltni industriji pri njih. Sledila bo razprava o dolgoročnem trajnostnem razvoju asfalterske tehnologije, na kateri bodo med drugim govorili o kontinuiranem spremljanju temperature asfalta pri vgrajevanju, o vplivu preobremenjenih vozil na voziščno konstrukcijo in o toplih asfaltnih zmeseh.





Povezani članki
0 (Bodi prvi!)
Oceni članek
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Bled!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Koledar dogodkov Preglej vse
December 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19
10.12.2016
Danes ni dogodkov.
11.12.2016 | Kultura
Otroška matineja: Pravljična navihanca in obisk dedka Mraza
11.12.2016 | Družabni dogodki
Mamma mia!
11.12.2016 | Kultura
"HAMLET V PIKANTNI OMAKI" črna komedija
11.12.2016 | Kultura
Gledališka predstava Usodna pletna
12.07.2016 | Šport
JOGA na Bledu
14.12.2016 | Umetnost
ROKODELSKE DELAVNICE 2.
16.12.2016 | Kultura
METULJČEK IN METULJČICA
17.12.2016 | Družabni dogodki
PREDPRAZNIČNI PRODAJNI SEJEM UNIKATNIH DARIL
11.12.2016 | Kultura
Otroška matineja: Pravljična navihanca in obisk dedka Mraza
11.12.2016 | Družabni dogodki
Mamma mia!
11.12.2016 | Kultura
"HAMLET V PIKANTNI OMAKI" črna komedija
11.12.2016 | Kultura
Gledališka predstava Usodna pletna
12.07.2016 | Šport
JOGA na Bledu

Bodite prvi pri oddaji mnenja.

Radio v živo