Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za ponedeljek, 20.02.2017

pretežno jasno
Dopoldne se bo zjasnilo in popoldne bo pretežno jasno. Najvišje dnevne temperature bodo od 7 do 12 stopinj C.
1°C | 13°C
torek, 21.02.2017
2°C | 10°C
sreda, 22.02.2017
3°C | 12°C
četrtek, 23.02.2017
7°C | 12°C
petek, 24.02.2017
7°C | 12°C
Opozorila
Ponedeljek, 20.2.2017 ob 6h
Dodatnega opozorila ni.
1°C
13°C
pretežno jasno
Nahajaš se tukaj: Novice Verske

Viterbo – mesto papežev


TURIZEM, VERSKE

| |
28.03.2013      10:22
A A

Viterbo – mesto papežev


'Habemus papas' se je tokrat z vatikanskega balkona razlegel ekspresno hitro. Pa ni bilo vedno tako. Rekord ima italijansko mesto Viterbo, kjer so papeža volili več kot tri leta! In prav dogodki v Viterbu so pripeljali do pojma konklave, ki je ob tokratnem iskanju papeža povzročil, vsaj na začetku, novinarjem veliko preglavic, dokler se ni izčistilo, da gre za samostalnik moškega spola ednine in se tako tudi sklanja. In da v bistvu pomeni 'pod ključem'.


Papeška palača
Papeška palača
Deli:

Viterbo je mesto s 60 tisoč prebivalci v italijanski pokrajini Lazio, približno 80 kilometrov severno od večnega mesta. Kot večina apeninskih mest leži na griču, saj je omogočal boljšo obrambo. Poseljen je bil že zdavnaj, že stari Rimljani so cenili njegovo strateško lego v pokrajini Tuscia, skozi katero so speljali tudi eno od glavnih žil (Via Cassia) po polotoku. Mila klima, rodna zemlja, obilica vode in celo termalni izviri so ob dobri prometni povezavi pripomogli k hitremu razvoju kraja, posebno v 12. in 13. stoletju!

Rimske templje in utrdbe so prezidali v cerkve in palače v značilnem zgodnjegotskem stilu, ki obiskovalca navdušuje še dandanes, saj je prebivalcem uspelo ohraniti staro mestno jedro skorajda nedotaknjeno kar 800 let. Gotski predel s prepletom tlakovanih ulic in gas, velbanih podhodov, napuščev, gankov, stopnišč, s klesanimi in umetelno izrezljanimi detajli na podbojih in drugih arhitekturnih biserčkih palač, trgov in meščanskih hiš oglašujejo kot eno najbolj avtentičnih srednjeveških mestnih središč v celi Italiji. Pri čemer so nazorno razpoznavni tudi elementi tako iz neolitske kot rimljanske poselitve.

Toda turisti si običajno najprej ogledajo osrednji trg, ki ga z dvema stranicama oklepata najbolj dominanti stavbi v mestu – katedrala sv. Lovrenca, ki na zunaj kar ne more zakriti vpliva toskanske Siene, in pa papeška palača, kjer se je leta 1271 zgodil prvi konklave. Papež Evgen III. si je že dobro stoletje prej Viterbo (zaradi že omenjenih prednosti) izbrali za svojo rezidenco, še bolj ga je uveljavil Friderik Barbarossa, ko je v Viterbu ustoličil svojega protipapeža Pascala III.  Mesto se je v dobrem stoletju neverjetno razmahnilo, že tedaj je štelo 60.000 duš in je postalo pomembnejše središče osrednjega dela polotoka.  Zato so se zanj nenehno bojevali in je prehajalo od papežev k cesarjem, od gvelfov h gibelinom in obratno.

Kakorkoli, po smrti papeža Klemna IV. (29. novembra leta 1268) se kardinali v papeški palači v Viterbu niso zmogli zediniti o imenu novega Petrovega naslednika. Meščanom so šli počasi na živce, po skoraj treh letih cincanja pa jim je prekipelo. Najprej so jim začeli zmanjševati obroke hrane, ko pa tudi to ni prineslo rezultata, so jim dajali le še kruh in vodo. Da kardinalom ne bi kdo skrivaj dobavljal hrane, so zaklenili vrata in postavili straže, torej so jih dali »pod ključ« in rodil se je konklave. 

Toda tudi to še ni pripomoglo, da bi kardinali premostili svoja nesoglasja – zato so prebivalci od zunaj enostavno odkrili streho palače in - 1. septembra leta 1271 je Teobaldo Visconti končno dobil dvotretjinsko večino - toda glej, novi papež je bil ravno tedaj na romanju v Palestini in je na čelo Cerkve s kronanjem v Rimu stopil šele 27. marca leta 1272.

Da se kaj takega ne bi več zgodilo, je prav Visconti, ki si je nadel ime Gregor X., izdal razglas Ubi periculum (potrdil ga je Lyonski koncil) - navzoči kardinali po papeževi smrti čakajo na odsotne kardinale največ 10 dni, v času volitev je vsak stik z zunanjim svetom strogo prepovedan, v času volitev kardinali niso upravičeni do svojih rednih dohodkov, po vsakem neuspešnem dnevu volitev pa se kardinalom omeji tudi hrana. Nekoliko omiljena pravila veljajo še danes. 

No, v Viterbu so bili potem izvoljeni samo še štirje papeži, pri zadnjem, Martinu IV., so spet imeli prste vmes meščani, saj so naščuvani od cesarja Karla Anžujskega vdrli na  konklave in aretirali dva favorizirana italijanska kardinala in odprli vrata k prestolu francoskemu kardinalu, ki ga je zaradi vseh kasnejših nečednosti v Vicah Božanske komedije besedno upodobil Dante Alighieri.

Papeške zgode in nezgode, povezane z Viterbom, dopolnjuje smrt Janeza XXI. v papeški palači – med spanjem naj bi se nanj zvrnila težka knjižna omara ... 

Vse to in še marsikaj je bogato dokumentirano tako v katedrali kot v papeški palači oziroma muzeju, ki pa so popoldne običajno zaprti. Da bi lažje pričakali večerni odpiralni čas, si lahko človek omisli okrepčilo pod  krošnjo dreves in ob fontani na sosednjem trgu, če mu le ne vzame apetita ime trga Piazza della morte! Pa srhljivo ime ni povezano z izvrševanjem smrtnih kazni na trgu, pač pa nosi ime po sosednji zgradbi, v bistvu cerkvi, ki so jo preuredili v Hišo molitve in smrti, nekakšen hospic, kjer so se na poslednje trombe pripravljali reveži in brezdomci, trg pa to ime nosi že pol tisočletja.

V papeškem mestu seveda ne manjka drugih cerkva, posebej obiskana je cerkev sv. Rozalije, sozavetnice mesta, ki tudi izhaja iz nemirnih časov boja za oblast med papeži in cesarji. Kot mlada tretjerednica se je seveda postavila na stran papeža in goreče pridigala  naokrog, bila ob padcu mesta v roke cesarja izgnana, pa se spet vrnila, usodno pa naj bi zbolela, ker je zaradi revnosti niso vzeli v samostan klaris! Njeno truplo je še danes nestrohnjeno, kar velja za čudež, čudežno pa naj bi truplo prestalo tudi požar cerkve v samostanu klaris, kamor so jo, ironija, prenesli šest let po smrti. Ker je trupelce tako dobro ohranjeno, so z analizo tkiva dve leti nazaj ugotovili, da je umrla zaradi zelo redke bolezni - Cantrellovega sindroma (po legendi naj bi umrla zaradi TBC). 

Rozalijo so razglasili za blaženo, postopka za svetnico pa niso nikoli speljali do konca, so pa jo kljub temu uvrstili v rimski martirologij. Šagro Rozaliji v spomin praznujejo 4. septembra s spektakularnim sprevodom, osrednje pozornosti pa je deležen kip, kaj kip, cela konstrukcija je to, saj meri v višino 28 metrov, težka je pet ton, tako da morajo težo razporediti na ramena kar 62 nosačev. Vsakih pet let to velikansko prenosno skulpturo okrasijo na novo.

Viterbo je zagotovo vreden ogleda, tako po arhitekturni plati kot po bogati zgodovini, kar je med seboj seveda močno prepleteno. Nedvomno so mesto najbolj zaznamovali papeži  - status 'mesta papežev' potrjuje pet v Viterbu izvoljenih papežev, štirje so tam pokopani, v vseh teh letih ga je obiskalo 50 papežev, med njimi tudi Janez Pavel II. in nedolgo tega tudi Benedikt XVI., ki je med drugim blagoslovil nova bronasta vrata na stolnici sv. Lovrenca.

Od Ajdovščine do Viterba je dobrih 600 kilometrov.


Edo Pelicon




0 (Bodi prvi!)
Oceni članek

NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Ajdovščina!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Časopis Latnik
Številka: 183
Izšla: 27.01.2017
Poglej Pdf
Prelistaj E-izdajo

Bodite prvi pri oddaji mnenja.