Logo MojaObčina.si
DANES
19°C
9°C
JUTRI
22°C
8°C
Oceni objavo

Potopis Janje Blažič iz srednje Amerike

Mlado dekle Janja Blažič iz Žapuž, željno odkrivanja lepot eksotičnih krajev sveta, nas je s svojo predstavitvijo potovanja tokrat razveselila že osmič. Na povabilo društva DEŠK, naj pokaže fotografije s poti, se je z veseljem odzvala. Cilj zadnje avanture med preteklimi božično - novoletnimi prazniki so bile štiri države v srednji Ameriki: Kuba, Belize, Gvatemala in Mehika.
Na pot se je odpravila, kot po navadi, s prijateljico Nano. Po dolgem poletu čez Atlantik je bila prva država ogleda Kuba in sicer dvo milijonsko glavno mesto Havana. Že na prvem obisku mesta je bilo videti mnogo starodobnih avtomobilov iz pred leta 1960, ko so jih še lahko uvažali iz Amerike. Glavna mestna hiša je dobra kopija bele hiše 'Capitol building' iz Washingtona, s tem, da je kubanska visoka 92 m, medtem, ko je ameriška visoka le 88. Tako kot je bila nekdanja naša skupna država Jugoslavija prepoznavna v svetu po Josipu Brozu Titu, je Kuba prepoznavna po Fidelu Castru. Od leta 1965 je bil predsednik Kube. Pred kratkim je zaradi zdravstvenih težav prepusti vodenje Raulu Castru. Dolga leta je bila država zaprta pred zunanjim svetom in je tudi zaradi tega gospodarsko zelo nazadovala.

Na Kubi je bila Janja na prvem daljšem dopustu že pred 8 leti. Opazila je zelo veliko razliko med odprtostjo ljudi danes in takrat pred osmimi leti. Prepoznavnost Kube je tudi po znanem revolucionarju Che Guevari, ki so mu postavili številne ogromne spomenike. V mavzoleju v Santa Barbari je pokopan. Na bogati razstavi je prikazano njegovo življenje ter njegov doprinos k spremembam na Kubi.

Na vsakem koraku te spremljajo domačini, ki kadijo cigare. Tobak – cigare so tudi posebnost te dežele. Turistom radi pokažejo, kako so prave cigare  izdelane. Pravilna cigara – Havanka, je sestavljena iz petih listov kakovostnega tobaka in sicer so štirje listi v notranjosti, s petim pa je celota lepo ovita in oblikovana. Njihova vrednost kotira zelo visoko, saj stane škatla s 25 kosi okrog 400 dolarjev. Pred odhodom v Mehiko si je Janja želela še enkrat obiskati Lionela, gostitelja izpred osmih let. Našla ga je, ko je ležal v bolnišnici. Bil je tako vesel obiska, da mu je sigurno olajšal zdravstvene težave.

Po prihodu v Mehiko so se iz Cancum – Tulum odpeljali po vzhodni obali proti Belizeju. Na meji so jih pregledali vojaški policisti s psi. Preko teh poti poteka mnogo prepovedane droge in so zaradi tega še bolj natančni. Belizeju je bil angleška kolonija (do leta 1981), zato govorijo angleško. Večina prebivalstva so črnci. Na največjem otoku Caye Caulker nimajo klasičnih avtomobilov, ampak električne golf - avtomobilčke.  Na zadnji dan v letu so se s čolnom prepeljali na samotni otok. Tam so praznovali novo leto v toplem ozračju, saj so se čez dan lahko kopali. Kot zanimivost je kopanje z morskimi psi … Morje je polno rib, v bližini je drugi največji koralni greben na svetu. V Belize City si pa niso upali iti, ker je znano, kot zelo nevarno mesto zaradi drog, predvsem za turiste.

Gvatemala je najbolj prepoznavna po majevskih piramidah. Dežela leži na izrazitem potresnem območju. Tu so tudi trije še vedno delujoči ognjeniki. Morda piramide simbolizirajo ognjenike?? Po džungli je mnogo piramid, vendar so večinoma poraščene z zelenjem in drevesi. Nekatere so restavrirane za ogled turistov. Večjih arheoloških izkopavanj se ne izvaja, ker v doslej restavriranih niso našli predmetov večje vrednosti, kot so našli na primer zlate maske v Egiptu. Nujno je fotografiranje pri najlepših piramidah.

Država je izredno bogata s kavo, kakavom in tropskim sadjem, vendar od tega bogastva večina državljanov nima nič ker je zelo prisotna korupcija, tako da živi večina v revščini. Peščica vodilnih v državi obvladuje policijo, vojsko in politiko in ni napredka. Na vulkan Pacaya, ki je visok 2100 m so se povzpeli in na vroči lavi pekli hrenovke.

 

Iz Gvatemale je vodila pot nazaj v Mehiko, kjer je bil daljši čas za obisk znamenitosti. V San Cristobalu si je moč ogledat tipične indijanske vasi. Indijanci živijo posebej – svojevrstno življenje ločeno od Mehičanov. Imajo svoje skupnosti, svoje zakone in svoje pravice. Ne plačujejo davkov (to bi bilo dobro tudi za nas). Maji uporabljajo barve kot določene simbole, predvsem na pokopališčih. Postavljeni križi zelene barve pomenijo, da je umrla mlada ženska, modra pomeni mlad moški, bela – otrok in črna odrasla oseba. Maji še danes živijo na večjem področju. Ločijo se od ostalih Mehičanov po velikosti. Maji so pritlikavi mali ljudje in so zelo boječi. Strah pa imajo podedovan iz zgodovine, ko so jih kolonialisti izkoriščali in z njimi zelo slabo ravnali. Niso jim priznavali človeškega dostojanstva.

Zanimive so njihove tržnice, trgovinice, vse je v pisanih barvah in lepo za oči. Ogledali so še ostanke iz Majevskega klasičnega obdobja v Meridi – Uxmal, pod provinco Yucatan. Na arheoloških najdiščih majevske kulture so ocenili, da naj bi tam takrat živelo 15.000 ljudi.

Kot zaključek so si izbrali še lep pogled na slapove Agua Azul. V Slovenijo so se vrnili, ko se je pisalo že leto 2013.

Skoraj dve urna predstavitev poti s pomočjo zanimivih fotografi je 9. marca v domu krajanov v Žapužah minila, kot bi mignil. Z željo po novih dogodivščinah smo se ji zahvalili ter ji pripravili skromno pogostitev.

Aleš Brecelj

Oglejte si tudi