Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za petek, 09.12.2016

oblačno
Ponoči bo pretežno jasno, po nižinah bo večinoma nastala megla.
-2°C | 9°C
sobota, 10.12.2016
-2°C | 10°C
nedelja, 11.12.2016
-1°C | 10°C
ponedeljek, 12.12.2016
0°C | 12°C
Opozorila
Sreda, 7.12.2016 ob 18h
Dodatnega opozorila ni.
-2°C
9°C
oblačno
Nahajaš se tukaj: Novice Turizem

Pohajanje po školju sv. Pavla nad Vrtovinom


TURIZEM, SOSED SOSEDU

| |
09.08.2016      10:07
A A

Pohajanje po školju sv. Pavla nad Vrtovinom


Pohod na svetega Pavla lahko začnemo že kar na avtobusni postaji Vrtovin ob cesti Ajdovščina – Nova Gorica ali pa se zapeljemo do podružnične šole oziroma pokopališča, od koder je zame najlepše izhodišče. Lahko pa gremo še više, v zaselek Lozarji prav pod školjem. Na lični panoramski tabli z naslovom Starodavne poti pod Čavnom so vrisane nekdanje poti in pristopi na školj. Seznanimo se lahko tudi z zgodovino in znamenitostmi teh krajev.


Deli:
S školjem Sv. Pavla sva stara znanca. Kmalu po preselitvi s Štajerske  na Vipavsko, kamor sem prišla za nevejsto, sem se povzpela nanj peš iz Dobravelj pri Ajdovščini.

Ko se 'celinci' (Slovenci iz notranjosti) vozijo po lepi Vipavski dolini, pogled pritegne školj v pobočju Čavna nad vasjo Vrtovin. Čeprav dosega le skromnih 520 m nadmorske višine, je na daleč viden zaradi strmih sten iz pobočne breče. Pogled z njega zaplava po Vipavski dolini, Trnovskem gozdu in Krasu. Na temenu ima cerkvico, posvečeno apostolu Pavlu.

Na vzpetini so našli sledove prazgodovinskega gradišča, najbolj očitni pa so ostanki rimske vojaške postojanke. Pod školjem je namreč vodila rimska cesta iz Ogleja proti Emoni. Pod južno steno je bil vodni izvir, ki ga danes ni več. Ob njem so zgradili 11-metrski vodovodni stolp, najvišji v Sloveniji. Vodo so nosili po strmih stopnicah preko skalne stene do naselbine na školju. Vidni so tudi ostanki cisterne. Ob preseljevanju narodov so se za utrjene zidove umikali tudi domačini. Okrog l. 1500 so pozidali cerkvico sv. Pavla, v času turških vpadov pa okrog nje postavili taborsko obzidje. Ne ve se, kdaj je bila cerkev zapuščena, ponovno pa so jo pozidali l. 1947. Temeljito prenovo je dočakala v letih 2012 – 2014. Zvonik, ki ga po drugi svetovni vojni zaradi pomanjkanja sredstev niso sezidali, sedaj krasi obnovljeno cerkvico. V zvoniku na preslico se oglašajo zvonovi, ki so jih slovesno pripeljali na školj s konji 16. marca 2014. Cerkev se ponaša z novim oltarjem iz kararskega marmorja. Okolica cerkvice je zgledno urejena, pojasnjevalne table pa nas seznanjajo s kulturno in naravno dediščino, saj so južna pobočja del Nature 2000.

Pohod na svetega Pavla lahko začnemo že kar na avtobusni postaji Vrtovin ob cesti Ajdovščina – Nova Gorica ali pa se zapeljemo do podružnične šole oziroma pokopališča, od koder je zame najlepše izhodišče. Lahko pa gremo še više, v zaselek Lozarji prav pod školjem. Na lični panoramski tabli z naslovom Starodavne poti pod Čavnom so vrisane nekdanje poti in pristopi na školj. Seznanimo se lahko tudi z zgodovino in znamenitostmi teh krajev.

Od šole pelje v pobočje ozka stezica. Vijuga po toploljubnem gozdu med drevesi hrasta, malega jesena, črnega gabra, med robido, šparglji, skratka, skozi primorsko goščavo. Jeseni pokriva tla mehka preproga trave vilovine. Mestoma preči nekdanje suhe travnike, ki se zaraščajo. Pogledi se odpirajo proti Vipavski dolini in vipavskim gričem, ki pestujejo vasi Vrtovče, Brje in Preserje.

Na klopci pred vzponom čez strmo travnato pobočje je prilika za oddih. Jeseni žareč ruj pričuje o apnenčasti podlagi. Ko se strmina malo izravna, smo na nekdanji rimski cesti iz Ogleja v Emono. Tik pod 'klobukom' školja. Povešena krajca sta iz pobočne breče, vrh pa je  mestoma plešast. Trak okrog vrha je obzidje iz minulih dni.

Pogled pritegne vodovodni stolp. Tabla pouči o njegovi zgodovini. Na razpotju lahko izberemo planinsko različico, ki vodi strmo navzgor ob nekaj varovalih po razglednem vzhodnem robu školja na vrh. Zahteva nekaj previdnosti; ni za vrtoglave, ni za slabo vreme in je primerna bolj za vzpon kot sestop.

Druga možnost pa je 'okrog zadnjice v žep', zaobidemo navpične stene in se prek strmega travnika povzpnemo na vrh, kjer je cerkvica sv. Pavla.

Ograja. Na vrhu pasejo. Kje je meja med ekstenzivno in intenzivno pašo? Skoraj do golega obžrta tla včasih motijo idilo. In že smo pri cerkvici. Vzorno urejena okolica ponuja mizo s klopmi, vpisno knjigo in informativno tablo. Pa obsežen razgled. Čaven kaže skalna rebra, tam visoko zeleni Kucelj. Proti vzhodu se sprehodimo po Gori, pomahamo Malemu Golaku, preskočimo na Nanos in zavijemo na Kras. Proti zahodu prebiramo Vrhe, čez vipavske griče skočimo na Trstelj in pokukamo v Tržaški zaliv. Prebredemo akumulacijsko jezero Vogršček, pomahamo proti Soči in Goriški. Na prepadnem robu popazimo na majhne otroke! Pa ne pozabimo na zahvalo Njemu, ki se mu je tu iz vreče vsulo prgišče lepote.

Če smo se odločili za 'alpinistično' različico poti, smo šli mimo ožepka, ki ni 'ožepek'. Pardon, šli smo mimo ožepka in 'ožepka'. Če ju želimo zalotiti med cvetenjem, je pravi čas za obisk septembra ali oktobra. Na prepadnem robu školja, na razbitem, apnenčastem pobočju  se košati v modrini cvetov ožepek (Hyssopus officinalis); vmes pa dodaja belino 'ožepek' ‒ gorski šetraj (Satureja). Kadar ne cvetita, ju težko razlikujemo – oba imata namreč igličaste liste.

Ožepkoma delajo družbo jesenske lepotice. Bodeča, nebesno modra ametistasta možina, postavna klasasta zvončica, debelušne rožice netreska, modri klasi pajetičnika, pa …

Kaj bom naštevala – pridite gor!

Za sestop je uporaben bližnji kolovoz, ki pripelje na makadamsko cesto in po njej v zaselek Guštini. Na kmetiji Kandus se dobi odličen ovčji sir, ovčjo skuto, jogurt in kozje mleko.

Pri avtobusni postaji je bife – za kozarček vipavskega vina. Seveda je lahko izlet na Sveti Pavel tudi del gorskega izleta na Čaven. Ali pa velikonočnega pohoda na čavensko Malo Goro. Nazaj grede lahko pri sv. maši pri Sv. Pavlu damo 'Bogu, kar je božjega'.

Ko bomo doma ob 'fotkah' podoživljali izlet in ko nas bo kdo vprašal: »Je blu lepu?«, bo odgovor: »Šaldu lepu.«

 

Irena Breščak

 

NAŠ VRTOVIN

 

Kot da sejalec bi jih sejal,

so vasice posejane,

od ceste do pobočja Čavna

so imena njih nam znane.

 

Guli, Čebuli, Gerželi, Guštini,

Jama in Feuči, Šateji, Subani,

in, če ne peša mi zdaj spomin,

Lozarji, Krti, Rebki, Črmeli

in še Kocjani, je naš Vrtovin.

 

Vrtovin, ti vasica naša,

ne damo te za noben denar,

tu naš je dom in naša sreča,

kot v svetišči zlati je oltar.

 

Obdelana so naša polja,

delavni smo tu ljudje,

življenje naše, naše sanje,

iz dneva v dan le upanje.

 

Upanje, le upanje.

Brez upanja življenja ni,

to pa naj si želimo mi,

da bi srečni bili vsi.

 

Stano Grželj 

 



 





0 (Bodi prvi!)
Oceni članek
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Ajdovščina!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Časopis Latnik
Številka: 180
Izšla: 28.10.2016
Poglej Pdf
Prelistaj E-izdajo
Koledar dogodkov Preglej vse
December 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17
08.12.2016 | Umetnost
Enej Gala, "Spotikalci"
08.12.2016 | Ostalo
Drugi adventni večer 2016
10.12.201 | Šole in vrtci
DAN ODPRTIH VRAT 2016
10.12.2016 | Umetnost
Likovna ustvarjalnica za otroke od 5. leta naprej s Kristino Božič
10.12.2016 | Družabni dogodki
Koncert skupine: Indicals
15.12.2016 | Ostalo
Tretji adventni večer 2016

Bodite prvi pri oddaji mnenja.