In tu se mi je postavilo vprašanje - kakšno vlogo imajo na tekmi sodniki in kakšno navijači?

Sodniki - možje v črnem ali sivem (in ostalih pisanih barvah), ki delujejo po športnih predpisih in spoštujejo pravila svojih sodniških organizacij - odlična tarča za verbalne in včasih, na žalost, tudi fizične napade. Razlog, da se navijači kar naenkrat najbolj spoznajo na pravila igre. Največkrat 'krivci' za domače poraze. Večni kamen spotike. Nujno zlo. A brez njih ne gre. So del športne igre. Ki imajo škarje in platno v rokah (beri – piščalko v ustih). In imajo (skoraj) vedno prav. In njihova je zadnja beseda.

A tudi sodniki so ljudje, ki se kdaj pa kdaj zmotijo. In se, tako kot igralci, učijo na svojih napakah. Zato niso ravno na mestu odzivi navijačev – staršev na nekaterih tekmah, ki večkrat krivdo za neuspehe svojih igralcev – otrok pripisujejo sodnikom. Na spletni strani Košarkarske zveze Slovenije je objavljena Častna košarkarska, katere del je tudi Častna starševska. To je projekt, ki vsebuje smernice želenega obnašanja vseh udeležencev športnega dogodka. In tam lepo piše, da smo starši svojemu otroku vzor, da ne podpiramo verbalnega ali drugega nasilja. Tu pa bi se dalo marsikaj napisati. Saj je marsikateri starš s svojim navijanjem na tekmah daleč od vzora. In bi včasih izrečenim besedam na tribuni največkrat lahko rekli verbalno nasilje.

Sama sem na tekmah kot mama in navijač. Kot navijač športno navijam za našo ekipo, kot starš pa si želim, da se moj otrok izkaže in igra po svojih najboljših močeh. Ko se pa taisti otrok ne strinja s sodniško odločitvijo in mu z ustnic preberem sočno kletvico v stilu ***** *****, takrat sem pa najglasnejša mama. A se ne derem na sodnika, ampak na mulca. Ostali starši na tribuni pa me z nasmeškom  prepričujejo, da sem prav gotovo narobe slišala in da otrok premore bogat slovenski besedni zaklad – 'krščen Matiček in tristo kosmatih'. A tako pač ne gre. Ker mulc krši tudi 'interno' družinsko pravilo, da se s sodniki ne obremenjuje in spoštuje vsako njihovo odločitev. Da se s sodniki ne pogaja. Da se z jezikanjem prisluži kazen. Ker bo itak na koncu 'potegnil ta kratko'. Na igrišču je zato, da igra košarko. Mladi igralci se morajo že zgodaj naučiti tudi te kvalitete – športnega obnašanja. Pri tem pa smo poleg trenerjev v prvi vrsti (na tribuni ali doma) zaslužni starši. Da bomo v popolnosti zadostili vsem 12-im točkam Častne starševske, posebno pa druge trditve: »Z ravnanjem na tekmah in izven igrišča sem svojemu otroku vzor.«

Je pa res, da včasih na članski tekmi 'padem noter' in si, ko sodnik zapiska 'kar nekaj', ne najbolj vzorno olajšam dušo in na ves glas zaderem: »Dej, sodnik, ne ga lomit! Gromska strela!«

Saša Brecelj