V tekmovanju Primorski pokalni teki, v katerih udeleženci sodelujejo na bolj ali manj ravninski tekmovalni progi, dolgi od 10 do 12,5 km šteje za skupno uvrstitev osem tekem od štirinajstih. Tea je sodelovala na desetih in prav tako na vseh zmagala.
Tudi v tekih v hrib ji je šlo odlično, saj je zmagala tudi v skupni uvrstitvi za pokal Primorskih gorskih tekov. Za skupno uvrstitev šteje 13 od 21 tekem. Sodelovala je na 15. tekih in prav tako vse zmagala. V tej disciplini se je poskusila tudi v državnem merilu, saj je sodelovala na vseh šestih zelo zahtevnih tekmah: teku na Osolnik (dolžina 4,7 km; višinska razlika 500 m), na Čaven (dolžina 4,4 km; višinska razlika 1075 m), na Ratitovec (dolžina 7,3 km; višinska razlika 870 m), na Grintovec (dolžina 9,8 km; višinska razlika 1959 m), na Vogel (dolžina 12,3 km; višinska razlika 690 m), in na tekmi Šmarna gora, kjer se teče najprej na Grmado potem navzdol in šele nato na Šmarno goro (dolžina 10 km; višinska razlika 710 m). Skupno je osvojila bronasto medaljo v svoji kategoriji.
V prihajajočem letu je glavni cilj preteči gorski maraton na svetovnem prvenstvu, ki bo 18. junija 2016. Tek poznamo tudi pod domačim imenom Gorski maraton štirih občin, leta 2016 pa šteje tudi za svetovno prvenstvo. Dolžina proge je 42,2 km. Začne v Podbrdu v Baški grapi z vzponom na Črno prst, sledi spust v Hudajužno ter vzpon na Porezen. Za konec sledi še spust nazaj v Podbrdo. Skupno je na maratonu 2800 metrov vzponov in 2800 metrov spustov.
Seveda se bo udeležila tudi ostalih tekmovanj za Primorski in Slovenski pokal, tako v ravninskih, kot v gorskih tekih.
Vprašali smo jo, kaj jo žene v vse te napore: »Gorski tek je disciplina, ki ga priporočam vsakomur, da poskusi. Je mešanica vsega: vzpenjanje, spuščanje in vmesni ravninski deli. Raznolikost proge v naravnem okolju pogojujeta vrsta podlage in konfiguracija terena. Začetek teka je ponavadi ob vznožju hriba ali gore, nato pa tečemo po uhojenih gozdnih in planinskih stezah oziroma terenih, ki jih uporabljajo pohodniki. Je pravo doživetje, tako rekoč tekaška osvojitev hriba ali gore, ki nas vedno nagradi z dobrim občutkom, ko si po koncu rečeš: zmorem. Gorski tek je šport, ki je nepredvidljiv, poln doživetij, prepojenih z adrenalinom in pasti, kjer premagujemo samega sebe. Zahteva veliko moči, vzdržljivosti in poguma.«
Naj povemo, da je Tea mati petih otrok, zato smo jo povprašali, kako uspe uskladiti družinsko življenje, treninge in tekmovanja: »Ob pravilni organizaciji časa, vztrajnosti in morda tudi trmi nekako gre. A seveda brez pomoči in razumevanja družine ne gre. Zato se zahvaljujem soprogu Niku, ter mojim petim otrokom, ki mi stojijo ob strani in me spodbujajo. Marsikaj morajo potrpeti, a občutim da so tudi oni zadovoljni ob mojih uspehih.«
DB
