Logo MojaObčina.si
DANES
16°C
5°C
JUTRI
16°C
0°C
Oceni objavo

Ajdovščina Gladiators - prva ekipa flag footballa na Primorskem

Kdor se je v zadnjem letu radovedno oziral proti travnatemu igrišču v Lokavcu ali umetni travi na Policah in se spraševal, ali je morebiti skupina fantov pri nas začela trenirati ameriški nogomet, ni bil prav daleč od resnice. Jajčasta žoga in način igre sta res govorili o tem, zastavice, ki fantom plapolajo okrog ledij, pa so vendarle postavljale nova vprašanja. Da bi se 'rešili' radovednih nejasnosti, smo za pogovor prosili kar vodjo omenjene skupine fantov, Luko Vončino, da predstavi novo športno panogo na Vipavskem – flag football.
Ker je flag football pri nas nekaj novega in širši javnosti nepoznanega, bi te najprej prosila, da nam predstaviš to športno panogo in njena pravila. Kje so pravzaprav njeni začetki?

Vsi poznamo kontaktno različico ameriškega nogometa – tackle. Imajo čelade, ščitnike, igrajo na ogromnem travnatem igrišču. Flag football temelji na teh pravilih igranja, vendar na manjši površini, brez ščitnikov, z manj igralci in brez kontakta. Tukaj so oprema posebne zastavice, ki jih nosimo okrog pasu. Nasprotnikov cilj je, da ti iztrže te zastavice in s tem prekine tvojo možnost, da dosežeš zadetek. Bistvo igre je, da ni kontakta, prerivanja, grobosti in skušaš nasprotnika ustaviti ali s prestreženo žogo ali puljenjem zastavice. V začetku je bil namenjen prav otrokom, kot uvod v pravila igre in sistem igranja ameriškega nogometa. Potem se je to razvilo tudi v druge smeri, saj je igra enaka kot pri agresivnejši različici, vendar brez kontakta in drage opreme. Po svetu in Evropi je zelo razširjen šport in vedno bolj raste. Lahko se ga igra kjerkoli, potrebne so le žoga in zastavice in prav zato je tako zanimiv in dostopen. Ni potrebna posebna fizična pripravljenost, če imaš dobro taktiko, lahko zmaguješ tudi tako. 

Mi igramo različico 5 na 5 igralcev, obstaja pa tudi igra z več igralci. Imaš podajalca in 4 lovilce. Pred začetkom vsake akcije se dogovorijo, kaj bodo odigrali, vsak teče svojo dogovorjeno pot na igrišču in podajalec mora podati soigralcu, ki skuša doseči zadetek. Igrišče je veliko okrog 50 m, na voljo imaš 4 poizkuse, da prideš z 0 m na 25 m, in ko prideš čez sredino, imaš potem še 4 poizkuse podaje, da prideš do končne cone, kjer dosežeš zadetek. 

Koliko časa pa je že pri nas, v Sloveniji?

Igra je k nam prišlo skupaj s kontaktno obliko ameriškega nogometa, pred približno 13 leti. Takrat so se nekateri igralci Ljubljana Silverhawks udeležili turnirjev po tujini in bili tudi kar uspešni. Pred štirimi leti so sestavili organizacijo na nacionalni ravni, ki skrbi, da se izvaja državna liga in širi šport med mlade. Trenutno je 15 ekip iz različnih mest po Sloveniji. Mi smo pa edini na zahodu, ki igramo in treniramo. Upamo na več ekip iz naše okolice. Seveda se bomo trudili, da predstavimo šport tudi po drugih mestih in med mladimi. Ko spoznaš, kako kolektiven, zdrav, taktičen je ta šport, ga priporočaš vsem staršem in mladim, za razvoj na vseh področjih. Predvsem pa pomeni druženje in spoznanje novih ljudi z različnimi sposobnostmi in znanjem, ki ga lahko uporabiš naprej v življenju.

Kako bi ime prevedli v slovenščino? Je, glede na to, da so naši predniki za večino športnih  panog našli ustrezno domače ime, to mogoče pričakovati tudi za flag football? Se je kdo že kaj trudil v tej smeri?

Kolikor je meni znano, se še noben ni trudil prevesti. Ogromno je tudi izrazov v pravilih in sami taktiki v ameriški angleščini, ki niso prevedeni. V začetku je nekoliko težje, vendar ti pride pod kožo. Jaz mu pravim brezkontaktni ameriški nogomet. Mislim pa, da se ne bo prevajalo in bo uradno v tujem jeziku.

Pa se osredotočiva na vašo ekipo. Kaj vas je pritegnilo pri tem športu – nenazadnje vas je menda veliko članov nekoč igralo ali treniralo druge športe …

Ameriški nogomet že vrsto let spremljamo na slovenski televiziji. Ko so nam predstavili možnost, da se lahko z manj igralci in brez večjega nakupa opreme lahko igra, se je takoj razširilo po vsej Vipavski dolini. Res je večina članov že v preteklosti igrala katerega izmed ekipnih športov (nogomet, košarka, rokomet) in je tako tudi lažje na treningih, kjer razumeš distanco trener – igralec in pravila obnašanja.

Kdaj je začela s treningi ajdovska ekipa?

V decembru 2014 smo začeli s prvimi organiziranimi treningi, ki potekajo v dvorani in na umetni travi, gostujemo tudi na igrišču v Lokavcu.  Veliko stvari se moramo naučiti, tako da treningi potekajo resno in produktivno. Fantje smo res pridni, napredujemo iz meseca v mesec, smo postali prava družinica. 

 Nadeli ste si ime  Ajdovščina Gladiators. Osnovni pomen besede, rojene v  vrhuncu rimske države, nam je seveda vsem dobro poznan. Kako se ime sklada z vašim poslanstvom, cilji …?

Imeli smo veliko opcij, kakšno ime bo. Sledili smo, da bo predstavljalo Vipavsko dolino, zvenelo agresivno in ne bo predolgo. Po nasvetu trenerja, naj si nadenemo ime, s katerim bomo ponosno nastopali in se predstavljali in bo nasprotnikom pognal strah v kosti, smo izglasovali Gladiators. Praksa je, da so imena v angleščini, zato smo sledili temu. Duša ekipe je borbenost, želja po dokazovanju in prijateljstvo. Vedno bomo dali vse od sebe in igrali, kot da je zadnja tekma. 

Vsaka novost je po eni strani zanimiva in pritegne širšo javnost, po drugi strani pa je vsak začetek težak. Kako ste se spopadali s tem? Kako ste pridobivali zainteresirane člane?

Začetniki smo prijatelji že od prej. Skupaj smo tudi spremljali tekme po televiziji in iz te skupine se je ekipa večala. Facebook, od ust do ust. Ni bilo lahko, vendar očitno so vsi želeli poizkusiti šport, ki je bil tako zanimiv, ko ga gledaš v filmih, na športnih kanalih ...

Koliko vas je trenutno v ekipi in od kod prihajate?

Trenutno nas je 25 igralcev in trener. Prihajamo od Podnanosa do Dornberka, član, ki se vozi najdlje, pa je iz Kanala. Večina nas je iz Ajdovščine in okoliških vasi. En fajn prepih po Vipavski dolini. Trener Dejan Rep pa prihaja na treninge iz Nove Gorice. Sicer Velenjčan, študentska leta je preživel v Ljubljani, kjer je tudi igral ameriški nogomet, sedaj pa predaja svoje znanje na nas. 

Čeprav je glavni cilj vsakega športa, tudi ekipnega, predvsem zdrav duh v zdravem telesu, pa nas slej ko prej zamika, primerjati se in tekmovati z drugimi. Kako je s tekmovanji v flag footballu v Sloveniji?

Letos bo potekala tretja sezona. Šest ekip iz vse Slovenije, med njimi tudi mi, bo tekmovalo za najboljšega v državi. Lani so bili to fantje iz Novega mesta, ki so prav tako kot mi začetniki, tako da tudi mi letos potiho upamo na dobre rezultate. Je pa liga na visokem nivoju organizacije, res se trudijo. Vedno več je tudi mlajših selekcij po Sloveniji, ženskih ekip. Sestavljena je tudi že reprezentanca, ki bo zastopala Slovenijo na evropskem prvenstvu. Se pa redno odvijajo prijateljski turnirji na bolj amaterski ravni, predvsem, da se šport razširi in približa množici.

Ali torej lahko računamo, da bomo ajdovske Gladiatorje kmalu videli na domačih zelenicah?

Seveda. Bom kar izkoristil priložnost in povabil vse bralce, naj se nam pridružijo na prvem državnem turnirju 18. 4. na umetni travi v športnem centru na Policah. Od 10 h zjutraj do 19 h zvečer bo 6 ekip iz vse države poizkusilo zbrati čimveč zmag, upajmo, da bomo na domačem terenu tudi mi razveselili gledalce. Veliko bo tudi spremljevalnega programa, predstavitev športa in tudi možnost bližje spoznati osnove metanja "jajčaste" žoge in igre same, tudi za najmlajše. Vse vabimo tudi na predstavitveni večer, ki bo v začetku aprila, kjer bomo predstavili šport, Gladiatorje in se pozabavali z raznimi igrami in glasbo. Po turnirju 18. 4., pa bomo za vse igralce in Ajdovščino pripravili zabavni večer v Bar Hiša mladih s trubaško skupino Dejga Dejga.

Hvala za pogovor in veliko uspehov v vaši prvi sezoni.

Pogovarjala se je Bojana P. Kompara

 

 

Oglejte si tudi