Miklavževanje je na ŠGV stalnica in verjetno v celotnem šolskem letu med najbolj pričakovanimi obšolskimi dogodki. Sveti Miklavž je pač dober mož in škofijski mladeži, predvsem tisti iz 4. letnikov, dovoli, da šolsko resnost zamenja za humor, ki se marsikdaj spontano dotakne tudi učiteljev in delavcev šole. Dijaki iz leta v leto z natančno oblikovanim programom dokazujejo svojo ustvarjalnost, poleg tega pa tudi čut za ljudi v stiski. Letos se je v Miklavžev koš v razredih in tudi na prireditvi sami nabralo okrog 1200 evrov, ki smo jih namenili družini iz Podkraja za nakup dvigala in skupini deklet, ki se poleti 2016 odpravlja na humanitarno medicinsko odpravo v Zambijo.
Naš večer z letalskima modelarjema Ambrožem Vrtovcem in Alježem Ferjančičem
Prireditev Naš večer smo na ŠGV pričeli pred petimi leti, ob 20-letnici šole. V letu 2016 bo ŠGV praznovala svoj srebrni jubilej, s tem pa peti rojstni dan tudi večeri, ki so v teh letih gostili mnoge uspešne nekdanje dijakinje in dijake. Nazadnje, 11. 12., sta se nam predstavila letalska modelarja, Ambrož Vrtovec in Aljaž Ferjančič. V poldrugi uri sta nam povedala marsikaj zanimivega – tako o sebi kot tudi osrednji temi večera.
Oba, tako Ambrož kot Aljaž sta trenutno še študenta – prvi zaključuje študij na strojni fakulteti, drugi na pravu. Prav zaradi študijskih obveznosti tekmujeta manj, kot bi si želela – kot sotekmovalca in prijatelja pa pravita: »Kadar pa greva, greva skupaj.«
Z letalskim modelarstvom sta začela že v osnovni šoli, Ambrož v Šempasu pod vodstvom Rajka Figlja, Aljaž v Šempetru pod mentorstvom Antona Špacapana. Ob vstopu v srednjo šolo sta se oba srečala z vprašanjem, ali nadaljevati tekmovalno ali ne. Tako kot v večini slovenskih športov so pri tej odločitvi pomagali starši, saj brez njihovega »sponzorstva« enostavno ne gre.
Uspeh ni izostal, saj sta danes oba med najboljšimi v Sloveniji, kar sta do sedaj dokazala tudi z nastopi v državni reprezentanci, in sicer v kategoriji F1A – s prostoletečimi letali oz. modeli letal brez upravljanja. Ambrož je leta 2008 v Ukrajini s slovensko reprezentanco osvojil prvo mesto (poleg njega je bil takrat v reprezentanci tudi Tomaž Slokar iz Lokavca, ki je bil kot posameznik drugi), leto pozneje je bil v Romuniji posamično drugi.
Čeprav se mogoče komu zdi, da modelarstvo ni šport, je resnica daleč od tega. Modelarji so na tekmovanjih aktivni cel dan. Najprej se pomerijo v 7 poletih, v katerih poskusijo svoj model v zraku obdržati 3 minute. Na vprašanje, zakaj ravno tri minute, sta nam gosta povedala, da je to še smiselni čas, da tekmovalec (danes tudi ob pomoči sodobne tehnologije) poišče svoj model, ki lahko odleti precej daleč. In prav tu je skrit tisti zelo športni del te dejavnosti! In tudi spoznavanja lokalnega prebivalstva – tekmovalci ob tem iskanju naletijo na marsikaj, tudi na jezne kmete, ki jim ne dovolijo iskanja modelov v svoji koruzi ali pšenici. Zvečer, ko ni več termike, pa se začnejo izločilni boji …
Fanta pravita, da se je od njunih začetkov do danes v tej branži marsikaj spremenilo. Na prizorišče prihajajo tudi dekleta, predvsem pa sta opozorila na upad zanimanja pri otrocih. Ambrož pravi, da ne gre toliko za majhno število otrok, ki bi jih modelarstvo zanimalo, ampak predvsem za njihovo pogosto »nezmožnost« umiriti in prilagoditi se, zmanjšujejo se ročne spretnosti … Krožkov je na osnovnih šolah zato vedno manj. Poleg tega ni sponzorjev, država pa še za svojo reprezentanco ne poskrbi niti s skritjem osnovnih stroškov. Te je povrnila le ob večjih uspehih. Modele, narejene iz karbonskih vlaken, tekmovalci seveda financirajo sami. Uspešni posamezniki pa kljub temu dokazujejo, da mlade modelarstvo še zanima.
V celotnem večeru je bilo čutiti ljubezen obeh do te dejavnosti. Da so modelarji ena velika družina, ki se ob tekmovalnih večerih zbere skupaj, da sta skozi vsa ta leta spoznala množico ljudi, ki jih spoštujeta in jim zaupata, kot je poleg prej omenjenih mentorjev tudi Roman Koglot, večkratni svetovni pokalni prvak iz Šempetra – kadar kaj potrebujeta, jima svetuje, pomaga pri nabavi materiala, ju trenira …
Aljaž in Ambrož sta s svojim predavanjem sklenila Naše večere leta 2015, vabimo pa vas, da se nam v začetku januarja 2016 pridružite na novem večeru, ko bo naša gostja nekdanja dijakinja, Vipavka Sara Rovan, ki bo predstavila terapevtsko pomoč s psi.
Bojana P. Kompara
