V telovadnici Škofijske gimnazije se je praznovanje nadaljevalo s slavnostno akademijo, ki so jo pripravili sedanji in nekdanji dijaki ter zaposleni.
Prireditev se je začela z nagovorom ravnatelja, g. Vladimirja Anžela, ki pozdravil predsednika republike, g. Boruta Pahorja, škofa, msgr. Jurija Bizjaka, škofa, msgr. Metoda Piriha, vipavskega župana, predstavnike sestrskih škofijskih gimnazij, dekana teološke fakultete, nekdanje in sedanje dijake, starše in druge prisotne. Šoli in naši domovini je zaželel, da bi jo gradili srčni ljudje.
Predsednik republike Slovenije, g. Borut Pahor se je s slovensko zastavo, protokolarnim darilom ob 25-letnici samostojne Slovenije, zahvalil za prispevanje ŠGV k temu, da je naša država in domovina boljša. Zahvalil se je profesorskemu zboru, saj v mladih ljudeh krepijo vrednote, ki jih delajo srčne, solidarne in odprte.
Slavnostni govornik, msgr. Vinko Lapajne je bil z Malim semeniščem in ŠGV povezan kar 29 let. Najprej štiri leta kot semeniščnik, nato pa še petindvajset let najprej kot vzgojitelj, kasneje kot prvi ravnatelj in rektor. Opisal je, kako se je rodila ŠGV in kako je skozi vsa ta leta doživljal ustanovo in njen razvoj. Poudaril je povezanost gimnazije in Vipavcev in drugih Primorcev: »V kratkem času so jo z lastnimi sredstvi zgradili Primorci, predvsem primorski verniki. Trdno sem prepričan, da ne bi bilo ne Malega semenišča, ne Srednje verske šole in ne Škofijske gimnazije, če tega dela ne bi vodil, usmerjal in blagoslavljal Gospod.« Na koncu je vsem, ki so povezani s šolo zaželel, da bi hodili po poti ljubezni in srčnosti.
Škof Jurij Bizjak je v nagovoru Škofijski gimnaziji zaželel: »Naj tvoja znanost, draga gimnazija, ne bo nikoli hroma, temveč vedno bolj poskočna, in naj tvoja vera ne bo nikoli slepa, temveč naj bo vedno bolj razumna.« Po nagovoru je podelil dve priznanji ustanovitelja, in sicer profesorici slovenščine Tatjani Božič, ki na gimnaziji poučuje že od njene ustanovitve, za kvalitetno pedagoško delo, pričevanje osebne vere in vzpostavljanje dobrih odnosov s sodelavci in dijaki, ter Mariji Kodele za vestno čiščenje prostorov stavbe in posebno skrb za šolsko kapelo.
Osrednji del slavnostne akademije je bil kulturno-glasbeni program, v katerem sta simfonični orkester in pevski zbor s solisti pod vodstvom zborovodkinje Mete Praček, pričarala čudovito vzdušje. Zborovodja Matej Marc je vodil fantovski zbor. Recitatorji so nas popeljali v svet poezije, z violončelom pa je nastopil Samo Fučka.
Večer se je zaključil s prijetnim druženjem ob pogostitvi, ki je bila delno pripravljena tudi s strani dijakov. Obiskovalci so si lahko ogledali razstave o zgodovini šole, pa fotografskega krožka, občudovali praznično izdajo zbornika Vinograd in šolskih glasil Iskre. Škof Jurij Bizjak nam je medtem povedal, da gimnazijo občuti takole: »Za začetek šolskega leta sem tu, na koncu - če se le da - pa tudi, ko je vaša sklepna, končna prireditev. Vsako leto. Vedno rečem, da vas občudujem. Tudi danes sem na glas razmišljal, le kdaj dijaki pri vseh teh izkazanih glasbenih in drugih talentih opravijo še šolske obveznosti. Ampak mlad človek je pogumen. Zelo sem vesel, ker je čutiti prisrčne odnose tako med vami, dijaki, kot med dijaki in profesorji. Pri vsaki taki skupni stvari, kot je bila ta slavnostna prireditev, se začuti, ali je to res ena skupna duša ali ni. Čestitam za take dobrohotne, iskrene in strumne odnose med vami.«
Eden od staršev pa gimnaziji, ki svoj 25 rojstni dan praznuje skupaj z našo domovino Slovenijo, vošči »vse najboljše, dosti kreativnih, produktivnih, iznajdljivih dijakov, ki bodo ponesli našo Slovenijo naprej, tako da bo čez 25 let še boljša, kot je zdaj.«
Na naslednjih 25 let!
Benjamin Žbogar