Logo MojaObčina.si
DANES
19°C
9°C
JUTRI
22°C
8°C
Oceni objavo

Branje je bogatenje ali kako v 21. stoletju razumemo pomen pisanja in branja

Ena glavnih funkcij vzgoje in izobraževanja v osnovni šoli je naučiti otroke pisati in brati. Mogoče to dejstvo zveni zelo poenostavljeno, vendar je zelo aktualno in pereče. Ali je danes možno preživeti brez znanja pisanja in branja? Ali bi zadostovali elektronski mediji z vizualno podporo? Odgovor je izziv sodobne šole.
Beremo in pišemo lahko na različnih medijih in tu ni več dileme o večjem ali manjšem pomenu papirnate ali e-knjige. Izziv je v sposobnosti razumevanja prebranega. Zakaj je učenje branja še vedno zahteven kognitivni proces, ko pa naši otroci in učenci z lahkoto obvladajo različne elektronske medije in se z njimi zelo hitro sporazumevajo?

Ali ste že prebrali kakšno sms sporočilo najstnika? Koliko besed ste lahko razumeli? Pogovorni jezik, sleng, krajšanje besed, različni simboli in znaki, prevzemanje angleškega besedišča, pisanje brez ločil … Koliko ste tako napisano sporočilo lahko sploh razumeli? Oni so ga, in to dobro. Ali mlada generacija ustvarja svoj jezik, ki je prilagojen novim medijem pisanja in branja ter želji po hitrem izmenjavanju informacij? Kako in koliko jim lahko še privzgojimo ter priučimo potrebo po pisanju in branju v materinem jeziku, ki je knjižno zapisan?

Razmišljamo lahko v različnih smereh, dejstvo pa ostaja; pisanje in branje sta osnovi učenja, notranjega zorenja, bogatenja in pridobivanja novih znanj. Predvsem pa se dobro pišoč in beroč človek lahko hitro opremi s potrebnimi informacijami za čim boljši način življenja.

Zato v šolah tema dvema dejavnostma posvečamo še vedno veliko časa in strokovnosti. Pogosto se ju preverja z državnimi in mednarodnimi raziskavami., na katerih slovenski učenci niso dosegali ravno zavidljivih rezultatov. Ugotavlja se, da je oboje povezano tudi s stopnjo izobrazbe staršev, predvsem matere, in socialnim statusom družine. Prepričani pa smo, da je povezano tudi z osveščanjem strokovnih delavcev šol, ki temu področju posvečajo(mo) posebno pozornost.

Zato smo na OŠ Dobravlje močno usmerjeni v spodbujanje teh dveh elementarnih učnih ciljev.

Projekti, dejavnosti, simpoziji, razstave, kulturni dnevi, izobraževanja strokovnih delavcev, literarna srečanja, razstave, predavanja, izmenjava izkušenj, predvsem pa delo z učenci, ki je končni in glavni cilj, se na naši šoli že nekaj let tesno prepleta z vzgojno-učnim procesom.

Ne bi  omenjali vseh dejavnosti, ki so namenjene izključno spodbujanju branja in pisanja. Naj bo na tem mestu pozornost usmerjena le na eno, ki smo ji v tem šolskem letu posvetili veliko časa in energije. To so knjižne razstave.

V avli centralne šole smo uredili prostor s starimi šolskimi klopmi in stoli ter veliko staro omaro s policami, ki smo jih pripeljali s podružničnih šol. Oblikovali smo 'staro učilnico', v kateri se  učenci lahko usedejo za klopi in berejo, listajo, si ogledujejo knjige. Namen razstav je, da so knjige in revije 'žive', da jih obiskovalci (učenci, učitelji, starši) uporabljajo oziroma berejo, si jih ogledujejo.

Razstavni prostor je v neposredni bližini jedilnice, zato je to prostor, kjer se pogosto čaka na sošolce, ki jedo, na prevoze, izbirne predmete in različne dejavnosti. Učenci posedajo v klopeh, listajo knjige in to že pred poukom, v odmorih, po pouku. Strah, da se bodo knjige poškodovale ali izgubile, je bil do sedaj odveč. Res pa je, da je razstave potrebno pogosto urejati in pospravljati. Razstavljene knjige opremimo z napisi, plakati, ilustracijami, elektronsko predstavitvijo. Pogosto jih kratko predstavimo po zvočniku, da so učenci pozorni na nove postavitve. Predvsem pa, da jih vzgajamo v kulturno uporabo razstavnih eksponatov. Prepričani smo, da se s takim načinom dela učence ne samo izobražuje, ampak tudi vzgaja. S tako ponudbo dejavnosti je manj možnosti za dolgočasenje v času odmorov, pred in po pouku in s tem tudi manj možnosti konfliktnega obnašanja. Večje razstave dopolnjujemo z manjšimi, in sicer v avli pred učilnicami slovenščine, na panojih pred šolsko knjižnico ter v učilnicah. Za strokovne delavce pa pripravljamo manjše razstave v zbornici.

Naj naštejem naslove razstav, ki so bile postavljene v letošnjem šolskem letu: Z 'mega buklo' v novo šolsko leto, Nataša Konc Lorenzutti (prenešena tudi na podružnice), Slavica Remškar, France Bevk, France Prešeren, Priporočamo v branje (učenci učencem), Branje za dolge zimske večere (skupaj z razstavo predmetov Domača kuhinja nekoč), Plakati in knjige v okviru branja in govornih nastopov za domače branje, Knjige Zlate hruške (strokovni izbor kvalitetnih knjig Pionirske knjižnice), Čarovnice v otroški literaturi, Pravljice, Beremo stare in nove knjige – april, mesec knjige, Listamo in beremo (revije). Posebej bi izpostavili razstavo Lepa beseda lepo mesto najde. Nastala je v okviru šolske prireditve in šolskega glasila z enakim naslovom. Predstavili smo trinajst literarnih ustvarjalcev, ki so bili nekoč učenci naše šole. Razstavo smo prenesli tudi na podružnico v Črniče ob 14. strokovnem posvetu podružničnih šol Slovenije.

Knjige, revije, plakati, napisi, predmeti oživijo šele v človekovih rokah. Razstave niso le okras ob vstopu v našo šolo. Trudimo se, da so del šolskega življenja, uporabne, zanimive in poučne. V družbi sošolcev ali kolegov je lepše brati, listati in se tako bogatiti. Zato je branje bogatenje ne le naših umov, predvsem je lahko bogatenje naših in otroških src.                

Irma Krečič Slejko 

Oglejte si tudi