Davki: zgolj breme ali tudi pravica?

Na pomen davkov v vsakdanjem življenju vsak posameznik (pre)pogosto pozablja. Storitve, ki jih omogočajo javna sredstva pridobljena tudi s pomočjo davkov, zaznavamo kot samoumevne, zato pogosto klonemo pred navidezno mamljivimi ugodnostmi sive ekonomije. Pozabljamo, da siva ekonomija in druge oblike prikrivanja in izogibanja obveznostim niso le ekonomski, temveč tudi družbeni pojav, ki močno zaznamuje javne finance, trg delovne sile ter višino in distribucijo dohodkov države.

Ustrezna davčna vzgoja, ki se začne s poznavanjem davkov in razumevanjem njihove vloge v vsakdanjem življenju, je lahko dobro izhodišče za uspešnejši boj proti sivi ekonomiji. Inštitut za mladinsko politiko bo tudi letos mlade ozaveščal o pomenu davkov v vsakdanjem življenju. V luči razkritij o nečednem izmikanju davkom posameznikov, ki svoje visoke zaslužke skrivajo v davčnih oazah, je mladim težko govoriti o upravičenosti davkov, kaj šele o njihovi koristi. Pa vendar … Ali nismo ob razkritju davčnih oaz občutili jeze in odpora do tovrstnih dejanj? Ali se nismo počutili izigrane? Osebe, ki bi s svojimi visokimi zaslužki lahko korenito prispevale (v) svoji državi, kjer so se najverjetneje tudi izobraževale, morda prejemale štipendije ali se zdravile, so, ko so uspele, državi obrnile hrbet. Pa ne samo državi. Hrbet so obrnile tudi vsem nam in generacijam mladih, katerih bodočnost je danes (še) negotova. Vsak od nas torejobsoja utajo davkov, ker se vsaj podzavestno zavedamo, da je to sebično dejanje, izigravanje vsakega poštenega posameznika ter izčrpavanje države, v kateri bi lahko vsi bolje živeli, če bi le znali in hoteli.

Na Inštitutu za mladinsko politiko kljub nedavnim razkritjem in drugim zaznanim nepravilnostim ali celo krivicam še vedno verjamejo, da lahko z vzgojo in s ponotranjenjem odgovornosti in pravic posameznika današnja mladina (za)živi ter si v prihodnosti sama ustvari boljšo, predvsem pa pravičnejšo družbo.Inštitut bo zato tudi letos ozaveščalmlade o storitvah oz. ukrepih, ki jih lahko koristijo, saj jim to omogočajo danes tako nezaželeni davki. Predstavljena jim bo torej njihova svetla plat.

V ta namen so se sodelavci Inštituta za mladinsko politiko v okviru projekta Pobarvajmo sivo že podali na srednje šole in z mladimi razpravljali o pomenu davkov, pripravili natečaj Davki in jaz, ki bo osnova za istoimensko potujočo razstavo ter didaktično namizno igro Pobarvajmo sivo. Zanemarjene pa ne bodo niti davčne blagajne. Preko različnih metod dela jenavidezno samoumeven (brezplačen) obisk zdravnika ali kakovostno brezplačno javno šolstvo v očeh dijakov dobilo drugačno konotacijo: siva ekonomija in utaja davkov ne dopuščata samoumevnosti. Siva ekonomija ne omogoča samoumevnega zdravljenja ali bolniškega dopusta, ne omogoča kakovostnega javnega šolstva in ne nudi socialnega varstva ranljivim skupinam.Ali si res želimo živeti v takšni družbi?

Ob tej priložnosti bi se Inštitut za mladinsko politiko rad zahvalil lokalnima podjetjema, Fructalu in Mlinotestu, ki sta k projektu Pobarvajmo sivo pristopila kot sponzorja in omogočila, da so delavnice Pobarvajmo sivo še uspešnejše in privlačnejše, saj se dijaki po »davčnem« tekmovanju na delavnicah za nagrado lahko odžejajo in posladkajo z njihovimi brezalkoholnimi pijačami in slastnim pecivom.

»Projekt sofinancira Urad Vlade RS za komuniciranje v okviru kampanje 'Vklopi razum – zahtevaj račun!', katere namen je ozaveščanje javnosti o negativnih posledicah sive ekonomije.«

Inštitut za mladinsko politiko