Zakaj so si v zboru tako želeli uspeha na odmevnem mednarodnem tekmovanju, pa čeprav je takšna odprava zajeten zalogaj, tako po finančni kot organizacijski plati? »To je zadnje tekmovanje pred bližajočo se 70. obletnico zbora, ko bo svojo pevsko pot bolj ali manj sklenila sedaj nosilna generacija pevcev. Zlata medalja prinaša tudi boljša izhodišča pri razpisih za denarna sredstva, ki jih bomo krvavo potrebovali, če naj obletnico dostojno proslavimo,« je povedal predsednik zbora Franc Kodre.
Čeprav so bili pevci na tekmovanje pripravljeni kot že dolgo ne, pa je v njih vendarle vrtal črv dvoma, ali se lahko ljubiteljski zbor iz neke Ajdovščine enakovredno kosa tudi z akademskimi zbori iz pevsko najbolj razvitih dežel, kot so skandinavske in baltske države ter Rusija. In ali bodo sodniki upoštevali manjše izrazne možnosti moških sestavov v primerjavi z mešanimi? In ne bodo točkovno nagrajevali barvitih zborov iz oddaljenih držav in celin – Indonezije, Filipinov, celo Irana.
Predvsem pa so se zavedali, da je osnovna naloga na njih samih. Prekaljeni Matjaž Šček je pevce vseskozi svaril pred imperativom zlate medalje, vendar jih je vrhunsko pripravil, tako tehnično kot psihološko. Že generalka v Radovljici, teden dni pred nastopom v Španiji, je bila zelo uspešna in je utrdila samozavest, ki je na tekmovanjih še kako potrebna. Zato Matjaž že v Calelli sami ni pretiraval z vajami, pač pa pevce pripravljal na sproščen nastop. Pa saj tudi ni bilo veliko možnosti za vaje (in to je bila tudi največja hiba sicer zelo dobre prve izvedbe festivala), kajti v hotelu z deset in več zbori, je bil na voljo za vaje samo en prostor. Pa so si kosovelovci pomagali po svoje – eno vajo so opravili kar ob bazenu na vrhu hotela, drugo v biljardnici, tretjo v bližnjem parku itd. Ko so nekaj ur pred tekmovanjem preizkusili še akustiko v dvorani in se med seboj zelo dobro 'slišali', je optimizem narasel. Sploh pa, ker je tik pred nastopom v sicer deževno Callello posijalo sonce. In kar je šlo pevcem še posebej na roke – nastop so imeli ob pozni popoldanski uri, saj dopoldne glasilke še ne delujejo optimalno.
Prvi vstop pred komisijo je bil sicer nekoliko zadržan, že druga fraza je stekla gladko, koncentracija je bila popolna, odziv na Matjaževo fraziranje pravočasen, pri Prelovčevi skladbi Sedem si rož pa so pevci povsem 'padli' noter in po besedah spremljevalcev ajdovske kolonije ustvarili vrhunski poustvarjalni užitek. Da so bili ves čas intonančno čisti, je takoj po nastopu potrdil tudi absolutni posluh Dušan Česnik.
Toda razglasitev se je zgodila šele naslednji dan, na gala zaključku, ko se je (podobno kot na odprtju) zbralo 3000 pevcev in ustvarilo nepozabno vzdušje. Ob veselju Ajdovcev in solzah sreče ob najavi, da je zbor dosegel zlato plaketo in to z 21,24 točke, kar je bilo celo več, kot so potihem pričakovali.
