S skupino naših najmlajših smo se na tabor podali v Gore nad Idrijo. Komaj so se otroci poslovili od staršev ter namestili svojo opremo, nas je že poiskal palček in nas prosil za pomoč v Deželi palčkov. Prinesel nam je čarobne zeliščne listke, s katerimi smo se tudi mi spremenili v palčke in odhiteli iskati velikana, ki je palčkom vzel zlato, v zameno pa jim ni pustil hrane. Napravili smo si palčje kape in brade ter se naučili tudi ples palčkov. V sobotnem dopoldnevu smo s pomočjo gozdnih živali nabirali hrano ter poiskali zemljevid do velikana, ob tem pa se sprehodili po bližnji okolici. Popoldne je bilo namenjeno delavnicam pri katerih so otroci izdelovali palčke, ustvarjali različne motive z odtiskovanjem dlani, risali s kredo ter se igrali z žogo. Zvečer nas je čakala prav posebna naloga, saj smo poiskali velikana. Z igro smo mu okrasili jamo s cvetlicami tako, da ni več potreboval zlata. Palčkom pa je v zameno vrnil velike količine hrane. V nedeljo so prišli starši, otroci pa so jim pripravili igro o palčkih. Udeležili smo se tudi svete maše in zaključili s krajšim programom za starše ter skupnim piknikom, ki je trajal tja do večera.
Tanja
Volčiči in voukuljice, stari 8 do 10 let, so preživeli pet dni med Galci:
Tabor se je odvijal v Ašičevem domu v Vnanjih Goricah v bližini Brezovice. Takoj ko smo prišli, so nas sprejeli starejši Galci z Obelixom na čelu in nas razdelili v galske družine. Naslednji dan smo se pri jutranji telovadbi igrali igro buldoge in preizkusili adrenalinske gugalnice na bližnjem igrišču. Kot pravi Galci smo si izdelali pasove in zastave galskih družin in šli k sveti maši. Opremljeni v galske obleke smo se igrali še galske igre, nato pa smo preizkusili še ostala igrala v našem majhnem adrenalinskem parku.
V ponedeljek smo šli takoj po zajtrku na daljši pohod proti jezeru, kjer smo se kopali, skakali s skakalnice in imeli prima kosilo.
Naslednji dan smo imeli boje med našimi galskimi družinami, pri tem pa smo poskušali ukrasti zastavo nasprotnikove družine. Zvečer smo imeli zabavni večer, kjer smo pekli hrenovke, gledali skeče, poslušali vice in peli.
Ponoči so nas napadli Rimljani, ki so nam ugrabili naše starejše Galce in jih privezali na drevo v gozdu. Rimljane smo premagali tako, da smo jim postavili uganko, ki je niso znali rešiti in jih raztogotili z našimi inštrumenti. Po uspešni akciji smo vsi utrujeni skočili v naše spalke.
Naslednji dan smo odkrili še Rimske zlatnike, ki so jih Rimljani izgubili ponoči ter tako vsi veseli odšli skupaj z našimi starši domov.
Elizabeta, Valerija in Gabriela
Izvidniki in izvidnice, stari od 11 do 15 let, so skupaj z Mojzesom odšli iz suženjstva v Egiptu.
Na tabor v Kamne v vas blizu Tolmina smo se odpravili skupaj z skavti iz Dornberka. Tu nas je pričakal Mojzes ter njegovi pomočniki, ki so nas popeljali iz Egipta, čez Rdeče morje, proti tabornemu prostoru. V naslednjih dneh smo postavili šotore, mize, ognjišča in vse ostale stavbe, ki so potrebne za taborjenje. Kmalu sta na jamboru zaplapolali slovenska in skavtska zastava in tabor je bil pripravljen. V naslednjih dneh smo se odpravili na služenje, kjer smo pomagali ljudem na kmetijah v okolici Kamnega, nato pa nas je pot zanesla še na Javorco, kjer smo ob cerkvi, postavljeni med prvo svetovno vojno, izvedeli marsikaj o dogajanju v tistem času. Tabor se je nadaljeval z obiskom staršev in obljubami. Popoldan pa smo starše popeljali po poti preživetja, ki smo jo skupaj z otroki pripravili. Starši so se zvečer vrnili domov, mi pa smo doživeli tudi nekaj napadov na tabor, kjer so nam poskušali ukrasti zastave z jambora. Začel se je bližati konec našega poletnega letovanja, zato smo tabor pospravili, nato pa smo se odpravili vsak v svojo obljubljeno deželo - domov, kjer bo z aktivnimi dejanji poskusili pustiti svet za spoznanje boljši, kot smo ga prejeli.
Domen, prizadevni lev
Klanovci, stari od 16 do 21 let, so se podali na potovalni tabor od Kočevja do Metlike
Konec avgusta se je na tabor odpravila še najstarejša skupina skavtov iz stega Ajdovščina - Šturje 1, Popotniki in Popotnice. Iz Kočevja smo se pogumno odpravili skozi Kočevski gozd. Skavt ne pozna slabega vremena, a megla, rahel dež, mrak, glasovi gozdnih živali in lokacija nekje globoko v gozdu so imeli svojevrsten učinek. Vsi smo preživeli prvo noč in dva močna naliva, nekateri bolj, drugi manj suhi. Čez dva dni smo se prebili skozi Kočevski Rog in izpod okrilja smrek prispeli pod krošnje belih brez v Beli Krajini. Po Beli Krajini smo hodili preostale tri dni, dokler nismo nazadnje prispeli na cilj, v Metliko. Kljub slabemu vremenu smo pelerinasti popotniki doživeli marsikaj. Ob peki kruha, kurjenju ognja s kresilom sredi mokrega gozda, srečanju s skavti iz Bele Krajine, plavanju v Kolpi ter postavljanju bivakov je bilo vedno videti nasmeh na obrazu in slišati veselo skavtsko pesem.
Ana
S tabori se je tudi končalo skavtsko leto in sedaj komaj čakamo, da se začne novo. Če bi tudi ti rad spoznal skavte ali pa se nam pridružil in postal član velike skavtske družine, pridi v nedeljo 29. septembra ob 14.00 na parkirišče v Pale kjer bo potekal začetek skavtskega leta, s sabo pa lahko pripelješ še vse prijatelje, starše, brate in sestre ter ostale sorodnike.
Jan Kosmač, uspešni kozorog
