V kulturnem programu so sodelovali domači kulturni ustvarjalci. Zvenel je glas tamburic iz Dobravelj, zapeli so pevci pevskega zbora Šumljak iz Budanj, oglasila se je Anetina kitara s Kekčevo pesmijo, poseben glasbeni užitek je bila Markova umetniška pesem ob Metini spremljavi. Za smeh so z zgodbami iz planinskega nahrbtnika poskrbeli stari planinci, člani Društva upokojencev iz Ajdovščine, pod vodstvom Jožice Mozetič. V zgodovino je pogledala Nina in prebrala napotke, ki jih je Ajdovsko-Vipavski podružnici Planinskega društva Slovenije posredoval učitelj Edmund Čibej iz Lokavca. Recitirala je tudi pesem, posvečeno Čavnu, ki jo je spesnil dolski župan ob otvoritvi Ressljeve ceste na Goro.
Vse sta povezala v celoto Soraja in Jan.
Slavnostni govornik na srečanju je bil predsednik Planinske zveze Slovenije Bojan Rotovnik. Planinsko društvo Ajdovščina je pohvalil zaradi številnih prizadevanj in bogatega dela. Društvu je podelil častno listino, najvišje priznanje Planinske zveze Slovenije, za raznoliko in bogato delo.
Župan ajdovske občine Marjan Poljšak je v svojem govoru izrazil optimizem, s katerim je spodbudil prisotne planince in druge obiskovalce Čavna. Dotaknil se je domačih razmer in pogledal širše ter obljubil, da bomo, tudi z njegovo pomočjo, naredili lepo in pošteno Slovenijo.
Ajdovski planinci so se na prireditev dobro pripravili. Upoštevali so sicer čas in vse temu podredili. Njihova prizadevanja so bila raznolika, skromna, vendar iz srca.
V jubilejnem letu so začeli novo akcijo zbiranja in obiskovanja primorskih hribov. Akcija ima naslov STO DESET LET PLANINSKEGA DRUŠTVA AJDOVŠČINA. Začetek je bil v nedeljo, 4. avgusta, na Čavnu in bo trajala pet let. V tem času bodo tudi manj zavzeti planinci zbrali potrebne žige in obiskali primorske vrhove.
Oblikovali so serijo umetniških znamk in razglednic ter pripravili slavnostni žig.
Izdali so brošuro, v kateri so se predstavile posamezne sekcije Planinskega društva Ajdovščina.
Akcij in prizadevanj, da bi bilo praznovanje na Čavnu slovesno, je bilo še več.
Ko se je močno sonce potapljalo za goro in so potišali instrumenti ansambla Špadni fantje, ki so na Čavnu poskrbeli za ples, so se vedri planinci podali v dolino.
V praznovanje je bilo vključenega veliko prostovoljnega dela članov Planinskega društva in njihovih prijateljev.
Srečanje na Čavnu je bilo množično. Potrdilo je, da se človek zateka k naravi, ki mu edina stoji ob strani tudi v težkih trenutkih. Narava na Čavnu res ponudi in da, kar more, samo približati se ji moramo.
Irena Šinkovec
