Poudarek je bil na ustvarjalnih delavnicah, družabnih in športnih igrah, gibanju v čudoviti naravi in seveda druženju med seboj. Vsak dan posebej je bil za otroke nekaj posebnega, izdelali so si drevo iz kavnih zrn, stolčke iz ščipalk, posode za kemične svinčnike iz ščipalk, pobarvali in porisali smo majico, izdelali vsak svojo lutko, največ veselja pa jim je prineslo šivanje okrasnih blazin in vrečk za sivko. Poleg delavnic smo pripravili tudi igre brez meja, kjer so otroci pokazali svojo športno znanje, in pa kvize, ki smo jih pripravili v večernih urah. Kot vsako leto je veliko zanimivega prinesla tudi igra Skriti prijatelj, kjer so si otroci skozi tabor namenjali posebno pozornost.

Zelo smo bili veseli, ko nas je obiskal ravnatelj Škofijske karitas Koper Matej Kobal, ki nas je razveselil s sladoledom. Otroci so mu radi pokazali svoje izdelke, prosili pa smo ga tudi, naj malce preveri, kako so pospravljene sobe. Ta dan so bile sobe pospravljene kot še nikoli. Tudi letos nismo pozabili na ranč Pristava v Lepeni, kjer so se otroci s pomočjo prijaznih zaposlenih in obeh lastnikov Milana in Silvije lahko povzpeli na konja ali ponija in z njim odjahali en krog.

Seveda smo imeli pripravljenega še marsikaj, a nam je včasih zagodlo tudi vreme. Tudi letos smo skupaj z bovškim kaplanom Boštjanom Fegicem in župnikom Vilijem Čušinom pripravili sv. mašo, na katero so se otroci zelo dobro pripravili.

Šest dni je zelo hitro minilo. Žalostni, da moramo domov, smo zadnji dan pripravili zaključek, na katerem smo podelili medalje - hvala Marjanu Krapežu za lepo izdelane medalje iz lesa. Hvala tudi donatorjem in vsem, ki so pripomogli, da smo tabor izpeljali tako, kot smo si ga zastavili, brez poškodb in nevšečnosti. Prepričana sem, da bo hiša v Soči tudi drugo leto polna smeha, otroške razigranosti in veselja ob spoznavanju drug drugega in narave okoli nas.

Tatjana Rupnik, vodja programa Popoldan na Cesti