Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za četrtek, 25.05.2017

pretežno jasno
Od severa se bo delno zjasnilo. Dan bo razmeroma sončen z nekaj spremenljive oblačnosti. Popoldne tu in tam ni izključena kakšna kratkotrajna ploha. Ponekod bo pihal severni do severovzhodni veter, na Primorskem dopoldne šibka burja. Najvišje dnevne temperature bodo od 18 do 22, na Primorskem do 24 stopinj.
13°C | 25°C
petek, 26.05.2017
10°C | 25°C
sobota, 27.05.2017
12°C | 27°C
nedelja, 28.05.2017
12°C | 28°C
ponedeljek, 29.05.2017
12°C | 28°C
Opozorila
Četrtek, 25.5.2017 ob 6h
Dodatnega opozorila ni.
13°C
25°C
pretežno jasno
Nahajaš se tukaj: Novice Obvestila Društva

Črnočeli srakoper (Laniusminor)


DRUŠTVA

| |
15.04.2015      18:47
A A

Črnočeli srakoper (Laniusminor)


Pomen Vipavske doline za obstojte močno ogrožene gnezdilke v Sloveniji


foto: Gregor Bernard
foto: Gregor Bernard
Deli:

1. Opis črnočelega srakoperja in njegovega življenjskega okoliša

Črnočeli srakoper je ptica pevka, velika 19 do 21 cm. Glavo ima razmeroma veliko, z močnim kljunom. Od ostalih srakoperjev se loči po črni obarvanosti sprednjega dela temena in čela pri odraslih osebkih. Ti imajo rahlo rožnato obarvane prsi in trebuh, mladi pa belo. V letu je dobro vidna široka bela proga po sredini peruti. Na splošno prevladuje črno-sivo-bela kombinacija barv.

Je selivka, ki se na dolgo pot v južno Afriko odpravi že v poznem poletju, k nam pa se vrne v začetku maja.

Črnočeli srakoper je gnezdilka južne in vzhodne Evrope. Prebiva v odprti mozaični kulturni krajini z drevoredi, sadovnjaki ali posameznimi drevesi, običajno v toplih nižavjih.

Na splošno potrebujejo črnočeli srakoperji v svojem življenjskem okolišu več visokega drevja kot drugi srakoperji. Še posebej jim ustrezajo drevesa oziroma sestoji z dobro preglednostjo na vse strani, npr. drevoredi topolov.

Strnjenih drevesnih združb in gozdov, četudi majhnih, se črnočeli srakoper izogiba.

2. Gnezditev

Pari si v drugi polovici maja zgradijo gnezda visoko na drevesih, med katerimi najpogosteje

izberejo sadno drevo, topol, hrast ali robinijo.Ob koncu maja ali v začetku junija samica izvali 5 do 6 jajc. Med valjenjem, ki traja 15-16 dni, ji samec prinaša hrano na gnezdo. V drugi polovici junija poteka intenzivno hranjenje mladičev na gnezdu. Tudi v tem obdobju se samica večinoma zadržuje v bližini gnezda, samec pa lovi in prinaša hrano.

Operjeni mladiči poletijo 16. do 18. dan po izvalitvi, vendar se še nekaj tednov zadržujejo v bližini staršev in na širšem gnezditvenem območju, nakar se razmeroma kmalu prične jesenska selitev.

3. Prehrana in pomen lovnih prež

Poleg visokih dreves je za vrsto v gnezditvenem habitatu ključnega pomena tako številčnost kot tudi odkrivnost plena, predvsem večjih žuželk (kobilice, hrošči, poljski murni, bramorji). Zato potrebuje bogat preplet travnikov, pašnikov, vrtov in njiv s stalno prisotnostjo površin z redko oziroma nizko vegetacijo kot so npr. vrtovi in njive v zgodnjih fazah rasti kultur, travniki po košnji ali neobdelane gole površine, na njih pa razgledna mesta, s katerih preži na plen. To so lahko vrhovi grmov, drevesne mejice, izpostavljene veje dreves, količki, stebri, ograje, električni vodniki  daljnovodov in podobno.Plen ulovijo na tleh, pa tudi v zraku.

4. Ogroženost črnočelega srakoperja in varstveni ukrepi

Črnočeli srakoper je v evropskem merilu ogrožena vrsta z upadajočo populacijo.

V Sloveniji je stanje še slabše. Tu sodi črnočeli srakoper med kritično ogrožene vrste, ki jim grozi izumrtje. Leta 2014 je gnezdilo manj kot 10 parov, kar vrsto uvršča med naše najbolj redke gnezdilke.

V zadnjih letih črnočeli srakoper pri nas redno gnezdi zgolj še na Šentjernejskem poljuter v zgornjevipavski dolini, ki je hkrati trenutno najpomembnejše območje za to vrsto v Sloveniji.

Tu je namreč leta 2014 gnezdilo kar 3-6 parov, torej polovica nacionalne populacije.

V Vipavski dolini je črnočeli srakoper sicer prebivalže v prejšnjem stoletju, a odzačetka osemdesetih let 20. stoletja pa vse do leta 2007 od tu ni znanih podatkov o opazovanjih te vrste. Prav verjetno je, da je medtem ta pticaizginila iz naših krajevvsled obsežnih melioracij ter komasacij in z njimi povezanimiodstranjevanji visokih dreves, ki so se vršile po celotni Vipavski dolini.

Znotraj Vipavske doline se danes vrsta zlasti pogosto pojavlja na Ajdovskem polju, pa tudi ponekod drugod, čeprav redkeje, npr. pri Lokavcu, Podnanosu, Vrhpoljah ter med Ložami in Slapom.

Črnočelega srakoperja ogroža spreminjanje raznolike kulturne krajine v intenzivno obdelovane kmetijske površine z monokulturami, upadanje deleža ekstenzivnih travnikov, uporaba biocidov ter z vsem naštetim povezan upad številčnosti velikih žuželk. Posebno poguben vpliv pa ima izginjanje visokodebelnih sadovnjakov, sečnja visokih dreves, drevesnih mejic in grmov v odprti kmetijski krajini.

Za varstvo in izboljšanje razmer za črnočelega srakoperja v Vipavski dolini bi bilotorej potrebno zagotoviti naslednje:

  • ohraniti visoke topole na ravninskem delu z odprto kulturno krajino - vrsta namreč na Vipavskemskoraj izključno gnezdi visoko v krošnjah topolov
  • ohraniti ostala drevesa in linije dreves, drevesne mejice in grmičevje (gre za potencialna gnezdišča in preže)
  • zasaditi nove linije topolov ali drugih dreves po tistih delih Vipavske doline, kjer je habitat za vrsto primeren, nima pa ustreznih gnezdišč
  • zasaditi avtohtone drevesne mejice in grmovnice na primerna mesta in kjer jih primanjkuje
  • namestiti lesene ali kovinske preže tam, kjer ni dovolj naravnih prež (drevja in grmovja)
  • povečati delež košenic (lahko tudi takšnih z etapno košnjo, ki tekom celotne gnezditvene sezone zagotavlja primerne prehranjevalne površine z nizko vegetacijo)
  • ohranjati obstoječe makadamske ceste in poljske poti – gola tla so namreč pomembno lovišče za črnočelega srakoperja
  • zmanjšati uporabo insekticidov ter prepovedati uporabo strupov za bramorje in polže (slednjega namreč jedo tudi bramorji in je za ptice ravno tako strupen kot strup za bramorje).

 

Z izvajanjem omenjenih varstvenih ukrepov ne samo izboljšamo življenjsko okolje črnočelega srakoperja in drugih ogroženih ptic, ampak izboljšamo tudi kvaliteto prostora v katerem živimo mi, ljudje:

  • z zasaditvijo mejic ter dreves zmanjšamo odnašanje zemlje s strani orkanske burje
    • z zasaditvijo mejic in postavitvijo količkov kot prež izboljšamo lovne pogoje črnočelemu srakoperju, postovki, kanji, lunjem… in s tem direktno vplivamo na naravno zmanjšanje prisotnosti kmetijstvu škodljivih živali (bramorji, kobilice, gosenice, miši, voluharji), kar ima za posledico manjšo potrebo po uporabi insekticidov oziroma manjšo škodo na pridelkih s strani glodalcev.

 

S tem namenom smo 28. marca letos prostovoljci Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) izvedli akcijo postavitve prež za črnočelega srakoperja na Ajdovskem polju. Predhodno smo se o izbiri lokacij dogovorili z lastniki oziroma obdelovalci zemljišč. Ti so praktično brez izjeme pokazali dobršno mero razumevanja in nam dovolili izvedbo akcije, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Na robove parcel smo namestili 38 robinijevih kolov, ki bodo nedvomno služili svojemu namenu.

V bodoče bi radi izvedli še katerega od zgoraj naštetih varstvenih ukrepov.Sami ne bomo dosegli kaj dosti, a vsodelovanjus kmetovalci in pristojnimi službami bomo s skupnimi močmi gotovo lahkopripomogli k ohranitvi te lepe in hkrati tako ogrožene ptice pevke v naši dolini in v celotni Sloveniji.

PK




0 (Bodi prvi!)
Oceni članek

Povezani članki
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Ajdovščina!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Časopis Latnik
Številka: 186
Izšla: 26.04.2017
Poglej Pdf
Prelistaj E-izdajo

Bodite prvi pri oddaji mnenja.