Ravnateljica Osnovne šole Dobravlje, gospa Mirjam Kalin, je v svojem uvodnem nagovoru poudarila pomen in delovanje šole, njeno povezovanje s krajem, vlogo učencev, ki so jo v teh petdesetih letih obiskovali ter v domačem okolju in v svetu pustili odtise svojih delovnih rok. Pomembna je tudi vloga učiteljev, ki so in še vedno vodijo učence, jih spodbujajo in jim pomagajo. Posebej je izpostavila poglavitnejši cilj Osnovne šole Dobravlje - učencem privzgajati občutek za lepo in dobro, jih spodbujati k dialogu strpnosti ter spoštovanju sočloveka.
Župan, gospod Tadej Beočanin, je predstavil dejavnosti naše Občine Ajdovščina na področju šolstva, pohvalil pedagoške delavce, ki si vsakodnevno prizadevajo, da bi učencem predali nova znanja in izkušnjeter jih vzgojili v odgovorne in samostojne državljane, da bodo lahko živeli od svojega dela in svoje poštenosti. To je tudi poglavitna želja Občine.
Zgodovina šolstva v Črničah ne sega le 50 let nazaj, temveč še veliko dlje. O tem nam je več povedala krajanka Črnič, gospa Vanda Bratina.Poudarila je tudi pomen šole za Črniče in okoliške vasi. Predstavnika Krajevne skupnosti Črniče, gospa Suzana Vidmar Kovšca in gospod Aleš Kosovel, sta se za sodelovanje in organizacijo prireditve zahvalila vodji in učiteljicam Podružnične šole Črniče ter nekdanji vodji, gospe Dolores Trošt, za dolgoletno vodenje in delo na področju vzgoje in izobraževanja.
Petdeset let je hitro minilo, pa vendar se je v tem času zelo veliko spremenilo: od šolskih haljic do raztrganih kavbojk, od peresa do računalnika, od kamenčkanja do pametnega telefona in še bi lahko naštevali. Kar pa le ostaja enako, so razigrani in vedoželjni otroci, ki s svojim smehom in veseljem napolnjujejo šolske prostore in klopi. In prav ti otroci so nas s kulturnim in otroško igrivim programom popeljali skozi šolanje nekoč in danes. Pridružila se jim je tudi nekdanja učenka, gospa Mara Pižent, ena od dvajsetih prvošolčkov, ki so leta 1965 prvič zakorakali v šolske klopi novoustanovljene Podružnice Črniče. Že takrat je rada nastopala in tudi zdaj se je z veseljem odzvala našemu vabilu, premagala tremo in se pridružila dramski skupini podružnične šole Črniče. V vlogi babice je s svojim vnučkom razmišljala, kako je bilo v šoli nekoč in kako je danes. Njuna razmišljanja so ponazorili in dopolnili dramski, pevski, inštrumentalni in plesni prizorinaših učencev.
Povabilu na praznovanje se je odzvala tudi sedmošolka Osnovne šole Dobravlje in Črničanka, Teja Sever, ki je februarja dobila zlato priznanje na državnem tekmovanju Tutu v Lendavi. Pod mentorstvom profesorja Sergeja Semenjuka nam je zaplesala baletno točko Lutka. Šestošolki, Zala Zabukovec in Julija Lorenzutti, sta predstavili pesem V naši šoli so stezice avtorice Nataše Konc Lorenzutti, igralke, pisateljice, pesnice in mame treh naših učenk. Oktet Sotočje nas je pod umetniškim vodstvom gospe Ane Knez razveselil z ljudskima pesmima Moja kosa in Volaričev nos z zabavnim in hudomušnim dodatkom rdečih noskov. Zaključili smo veselo, poskočno, v ritmu harmonike, pa ne samo ene, kar sedmih, saj je na naši podružnici veliko harmonikarjev.
Ker smo praznovali rojstni dan naše šole, smo vse goste, kot se spodobi, povabili na prigrizek, ki so ga pripravile kuharice, na pomoč so jim priskočile tudi krajanke Črnič in lokalni vinarji. Učenci so se posladkali s tortico in piškoti, prispevek naših dobaviteljev.Ob tej priložnosti smo postavili na ogled manjšo razstavoŠola nekoč in danes.
Draga črniška šola, še enkrat vse najboljše.
Da bi otroške nožice še dolgo teptale tvoje stezice
znanja, ustvarjalnosti in igrivosti.
Srečno!
Tjaša Vidmar Kenda,
vodja Podružnične šole Črniče
