Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za sobota, 10.12.2016

pretežno jasno
Ponoči bo pretežno jasno, ob morju bo lahko občasno nizka oblačnost, po nižinah v notranjosti bo nastala megla. Najnižje jutranje temperature bodo od -7 do -2, ob morju in v višjih legah od 2 do 7 stopinj.
-4°C | 10°C
nedelja, 11.12.2016
-3°C | 9°C
ponedeljek, 12.12.2016
-2°C | 14°C
torek, 13.12.2016
-4°C | 11°C
Opozorila
Petek, 9.12.2016 ob 18h
Dodatnega opozorila ni.
-4°C
10°C
pretežno jasno
Nahajaš se tukaj: Novice Kultura

Z žarom je budil spomin na velike može in na ......


KULTURA, DOGODKI

| |
23.11.2015      14:27
A A

Z žarom je budil spomin na velike može in na narodovo dediščino


Pred štirinajstimi leti, 18. novembra 2011, so Občina Ajdovščina, Planinsko društvo Ajdovščina, TIC Ajdika, KS Ustje, KS Planina in KS Šmarje pripravili prvi pohod Po Vertovčevih poteh, pohod skozi vasi na obronkih Vipavskih gričev, kjer je živel in deloval Matija Vertovec (1784 – 1851).


Stane Bačar je prispeval besedila za informacijske table, ki opozarjajo popotnika na naravno in kulturno dediščino zaselkov Potok in Jakulini.
Stane Bačar je prispeval besedila za informacijske table, ki opozarjajo popotnika na naravno in kulturno dediščino zasel...
Deli:

Znameniti duhovnik in svetovalec ljudem pri njihovem vsakdanjem srečevanju s težavami je bil eden najpomembnejših slovenskih strokovnih piscev 19. stoletja. Rodil se je v zaselku Jakulini pri Šmarjah na Vipavskem, v duhovnika je bil posvečen leta 1807 v Gorici, kasneje je služboval v Vipavi, na Planini in v Šent Vidu, današnjem Podnanosu, kjer je leta 1851 tudi umrl. Njegova zapuščina je raznolika in bogata. Prvi je v slovenskem jeziku pisal o vinogradništvu, vinarstvu in kletarstvu (Vinoreja 1844), o uporabni kemiji (Kmetijska kemija 1847), o astronomiji (Zvezdoslovje 1847),  o splošni svetovni zgodovini (Obča Povestnica 1863). Leta 1850 je izdal knjigo svojih pridig (Shodni ogovori) in knjižico Sporočilo slovenskim vinorednikam, na njegovo pobudo je Peter Kozler izdal zemljevid Zemlovid Slovenske dežele (1853), v strokovnih krogih utemeljeno domnevajo, da je prav Vertovec Francetu Prešernu dal pobudo za Zdravljico.

Zadnje desetletje spomin na velikega Vipavca ohranjajo v Društvu za odkrivanje in varovanje naravnih in kulturnih vrednot Matija Vertovec, v Turističnem društvu Vinoreja Šmarje in v Turističnem društvu Podnanos. O njegovem življenju in delu med drugim  pripovedujejo spominsko obeležje na rojstni domačiji v Jakulinih,  turistično informacijske table in gradivo, strokovni članki, novinarski prispevki in najnovejši dokumentarni film Matija Vertovec – veliki um slovenskega naroda. Njemu v spomin potekata tradicionalna pohoda Po Vertovčevih poteh in pohod Z Vertovcem v rojstni kraj slovenske himne. V Šmarjah so se rojaku ob 150. obletnici smrti v letu 2001 poklonili s  spominskim obeležjem v Šmarjah, doprsnim kipom v bronu, ki je delo akademskega kiparja Mirsada Begića.  Ob 230. obletnici Vertovčevega rojstva in 170. obletnici izhajanja Vinoreje za Slovence v Kmetijskih in rokodelskih  novicah pa sta Občina Ajdovščina in Občina Vipava leto 2014 razglasili za Vertovčevo leto.

A kaj lahko bi se zgodilo, da bi veliki mož z Vipavskih gričev ostal širši javnosti neznan, če nanj ne bi pred dvema desetletjema spomnil Stane Bačar (1938 – 2012), strasten bibliofil in zbiralec fosilov, mineralov in kristalov ter vnet raziskovalec zgodovine Ajdovščine in njene bližnje okolice. Družinska knjižnica družine Bačar, ki jo je  Stane snoval desetletja, hrani neprecenljivo dediščino izjemnih mož evropske in svetovne zgodovine, posebno mesto pa imajo v njej knjige, ki izvirajo iz domačih krajev. Obsežno gradivo zajema knjige o vinarstvu, vinogradništvu in kletarstvu. Med njimi so v ospredju prve izdaje vseh knjig Matije Vertovca, saj je Bačar do njih prišel z veliko truda. Iz številnih zapisov, ki jih je v svojem dolgoletnem  zbirateljskem in raziskovalnem delu delil z drugimi,  je mogoče čutiti veliko naklonjenost in spoštovanje do rojaka. Iz Bačarjevega dela veje žar, s katerim je svoje navdušenje do Vertovca želel deliti tudi z drugimi. Kar ni nič nenavadnega, saj je bil tudi Bačar zelo navezan na kraje in ljudi sredi Vipavskih gričev in je tudi iz osebne življenjske izkušnje razumel Vertovčevo poslanstvo. Bačar se je rodil v Dolenjah, leta 1938, od koder je bil tudi njegov oče, mama pa je bila iz Malih Žabelj. Vajen je bil skromnega življenja, saj je bil oče dninar, v družini pa so bili trije otroci. Kljub skromnim razmeram, ko je  pri hiši zmanjkalo tudi za kruh,  je mama občasno kupila kako knjigo, saj sta oba z očetom rada brala in to ljubezen sta prenesla tudi na otroke. Sprva skozi zgodbice in pravljice, ki jim jih je ob večerih še ob  svečah in petrolejkah prebirala in pripovedovala mama in so se Stanetu vtisnile globoko v spomin. Stane Bačar je bil željan znanja, knjige so mu bile ves čas pri srcu in prebral jih je sedem do osem na teden. Prvo knjigo si je kupil kot osemletni fant,  ko je bil kot vojna sirota, očeta so namreč spomladi 1945 ubili nemški vojaki,  v Cerknem v koloniji. Mama mu je pred odhodom v roko stisnila nekaj denarja, on pa si je namesto bonbonov kupil Robinzona, ki je še vedno v Bačarjevi družinski knjižnici.

Ta njegova strast je z leti le še rastla. Prve razrede šole je obiskoval na Planini, po nižji gimnaziji je sicer želel postati profesor slovenščine, toda postal je strojni ključavničar. Kasneje je ob delu študiral in postal najprej  strojni tehnik, kasneje še ekonomist. Kot se je sam večkrat pošalil, se je  kljub vsem oviram življenje tako zavrtelo, da je univerzo (ekonomsko fakulteto) videl tudi od znotraj. Čeprav njegova poklicna pot ni bila povezana s knjigami, bil je strojni ključavničar na Lipi, med vodilnimi delavci  v Tekstini, načelnik oddelka za ljudsko obrambo,  predsednik Izvršnega sveta Občine Ajdovščina in nazadnje načelnik Uprave za notranje zadeve v  Novi Gorici, je ob podpori družine in sodelavcev širil svojo zbirateljsko vnemo in predanost kulturi, s katero je spodbujal tudi okolico.  Najprej svojo družino, hčerki in vnuke, prijatelje, znance in širšo javnost v Vipavski dolini.

Gradiva iz bogate knjižne zbirke je ob različnih priložnostih rad predstavil na tematskih razstavah. Leta 1987 je v samostanu v Vipavskem Križu razstavil komplet pridig Janeza Svetokriškega, leta 1991 pa je v sodelovanju s kapucini iz Križa, Goriško knjižnico Franceta Bevka, Marjanom Brecljem in Občino Ajdovščina pripravil razstavo ob 300. obletnici  izida prve knjige  Janeza Svetokriškega. Leta 1994 je ob  150. obletnici prve objave Vinoreje pripravil bibliografsko razstavo o Matiji Vertovcu in z njo v širši javnosti sprožil zanimanje za skoraj  pozabljenega duhovnika, učenjaka in učitelja.  Kot urednik je sodeloval pri izdaji faksimiliranega ponatisa Vinoreje in Shodnih ogovorov, ki so jih ob 150. obletnici prve objave Vinoreje v Kmetijskih in rokodelskih Novicah izdali v Agroind Vipava 1894, kompletu je bila priložena tanjša študija dr. Branka Marušiča Matija Vertovec in njegova doba in podoba.

In ko je hodil za Vertovcem po vaseh od Ustij, Dolenj čez Planino v Šmarje in v bližnje zaselke na južnem pobočju Vipavskih gričev,  je v njem dozorela zamisel, da bi po zgledu nekaterih znanih slovenskih tematskih poti v občini  pripravili  spominsko pot v čast Matiji Vertovcu.   Po njegovi zamisli je bila osnovna trasa poti speljana od mogočnega hrasta pod Ustjami skozi Dolenje do cerkvice sv. Marjete, čez Nabojs do zaselka Brith na Planini, skozi zaselek Dolenja vas do zaselka Marci, od tu pa naprej čez preval Trešnik na Ojstri vrh, skozi zaselek Potok do Šmarij in iz središča vasi nazaj proti Vrtovčam, skozi Tevče in Uhanje do izhodiščne točke. Bačar je za prvi spominski pohod pripravil besedilo zgibanke, ki je aktualizirana in posodobljena še vedno popotnica pohodu, v besedilu pa je ob opisu poti predstavil številne naravne in kulturne zanimivosti krajev. Ob pohodu je dolga leta  pripravljal in predstavljal razstavo fosilov in mineralov, ki je bila na ogled v cerkvici sv. Marjete nad Dolenjami, njegovo rojstno vasjo. Bil je tudi med pobudniki ustanovitve Društva za  odkrivanje in varovanje naravnih in kulturnih vrednot Matija Vertovec in njegov prvi predsednik. Leta 2008 je Društvo Matija Vertovec na pobudo lastnika Vertovčeve rojstne hiše v Jakulinih Zdravka Krapeža in ob strokovni pomoči oblikovalca v Goriškem muzeju Borisa Blažka na domačiji odkrilo spominsko ploščo, z besedilom, ki ga je pripravil in uredil Bačar. Njegovo delo sta tudi besedili na informacijskih tablah v zaselkih Potok in v Uhanjah, ki so ju člani društva postavili  leta 2011, in govorita o naravni in kulturni dediščini zaselkov. Tudi v njih se kaže Bačarjeva velika povezanost z domačimi kraji in ljudmi. Žal Stane Bačar ni dočakal spominskega leta,  posvečenega 230. obletnici Vertovčevega rojstva in 170. obletnici izhajanja Vinoreje za Slovence v Kmetijskih in rokodelskih  novicah. Besede, s katerimi je poudarjal pomen ohranjanja spomina na pomembne može in dogodke iz slovenske zgodovine za  nacionalno identiteto  naroda, pa so še vedno žive.  
Alenka Tratnik





0 (Bodi prvi!)
Oceni članek
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Ajdovščina!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Časopis Latnik
Številka: 180
Izšla: 28.10.2016
Poglej Pdf
Prelistaj E-izdajo

Bodite prvi pri oddaji mnenja.