Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za sobota, 03.12.2016

pretežno jasno
Popoldne bo zmerno do pretežno oblačno, le na severovzhodu bo povečini pretežno jasno. Na zahodu ni izključena kakšna kaplja dežja. Na Primorskem bo pihala šibka burja. Najvišje dnevne temperature bodo od 2 do 5, na Primorskem do 10 stopinj C.
0°C | 11°C
nedelja, 04.12.2016
0°C | 11°C
ponedeljek, 05.12.2016
0°C | 12°C
torek, 06.12.2016
-2°C | 12°C
sreda, 07.12.2016
-3°C | 12°C
Opozorila
Sobota, 3.12.2016 ob 16h
Dodatnega opozorila ni.
0°C
11°C
pretežno jasno
Nahajaš se tukaj: Novice Kultura

Štefan Kociančič in njegov priročnik o ......


KULTURA, DOGODKI

| |
23.11.2015      13:22
A A

Štefan Kociančič in njegov priročnik o urejanju knjižnic


Prav na 20. november, Dan slovenskih knjižnic, je izšel prevod priročnika Štefana Kociančiča Knjižnice - kratko navodilo o tem, kako pravilno urediti, upravljati in ohranjati knjižnice, predvsem župnijske.


Deli:

»Pisanju mnogih knjig ni konca, je dejal že Salomon kakšnih devetsto let pred Kristusom (Pridigar 12,12); kaj šele bi rekel, si lahko mislimo, če bi ta najmodrejši med modrimi živel v tej naši dobi? Saj že kar vsi pišejo, učeni in neuki, dobri in slabi, stari in mladi, pametni in nespametni, knjige in knjižice dajejo na svetlo, in knjigam res ni konca.« Tako je že pred stopetdesetimi leti v svojem priročniku Knjižnice - kratko navodilo o tem, kako pravilno urediti, upravljati in ohranjati knjižnice, predvsem župnijske (izvirni naslov: De bibliothecis, praeprimis parochialibus rite ordinandis, dirigendis et conservandis brevis instructio) zapisal vipavski rojak Štefan Kociančič. Že v srednji šoli, ki jo je obiskoval v Gorici, je kazal zanimanje za jezike. Pri bratu vikarju na Cerkljanskem je med knjigami našel hebrejsko slovnico in se začel učiti hebrejščine. Postala je njegov najljubši jezik, saj je v tem jeziku pisal tudi pesmi. V gimnazijskih letih je spoznal Valentina Staniča, ki ga je navdušil za slovenščino. V letih od 1842 do 1846 je kot duhovnik služboval v Ločniku pri starem dekanu Josipu Stibielu (doma s Planine pri Ajdovščini). Po njegovi smrti je zbral, uredil in izdal njegove pridige in druge slovenske spise (1853). Štefan Kocjančič je bil poliglot, jezikoslovec, zgodovinar, leksikograf, pesnik, publicist, bibliotekar. Bil je eden najpomembnejših tvorcev kulturnega življenja na Goriškem sredi 19. stoletja. Obvladal je kar 31 jezikov, od tega 15 aktivno in 16 pasivno, veliko je pisal in prevajal in objavljal tudi v tedanjih slovenskih časopisih. Bil je profesor, nekaj časa tudi ravnatelj Centralnega bogoslovnega semenišča v Gorici, od leta 1851 je skrbel in vodil semeniško knjižnico. Zavedal se je pomena in vloge, ki jo mora imeti knjižnica, to je, da skrbi za primerno in smiselno urejeno hrambo knjig ter jih v čim večjem številu ponudi svojim uporabnikom. V letih od 1871 do 1875 je zato pripravljal v latinščini napisana navodila namenjena knjižničarjem in »predvsem tistim, ki se na deželi bodisi lotevajo vodenja že obstoječih majhnih knjižnic in skrbi zanje, bodisi hočejo napraviti popis ali katalog svojih ali tujih knjig, pa pogosto ne vedo, kako naj stvar zastavijo« in jih kot krajše prispevke objavljal v škofijskih publikacijah. Leta 1875 je celotno besedilo izdal kot samostojen priročnik. S tem delom je začrtal pravila za inventarizacijo, katalogizacijo in sestavo splošnih in posebnih seznamov vodenja knjižničnih fondov tako bogatih knjižnic kot tudi skromnih osebnih knjižnih zbirk. Tako je že sredi 19. stoletja v bibliotekarsko stroko vnesel katalogizacijska pravila. Šele dvanajst let kasneje, leta 1899, so bile napisane Pruske inštrukcije, ki so veljale za enega temeljnih predpisov za katalogizacijo in so se sprva uveljavile v pruskih knjižnicah ter se kasneje razširile tudi v slovenske dežele Avstro-ogrske monarhije in jih je prevzela tudi slovenska bibliotekarska stroka.

V semeniški knjižnici je vodil tudi seznam izposojenega gradiva in iz njegovih poročil je razvidno, kako je skrbel za bralno kulturo gojencev in bralce spodbujal k prebiranju knjig tudi v slovenskem jeziku. Po njegovi zaslugi se je knjižnični fond obogatil tudi s slovenskimi knjigami in z njegovo bogato osebno knjižnico, ki je štela čez tisoč enot. Semeniški knjižnici je namenil celo dohodke, ki jih je dobil z izdajo svojih objav. V Semeniški knjižnici je deloval dobesedno do smrti aprila 1883, ko ga je sredi knjižničnih opravil zadela možganska kap. Pokopan je na goriškem pokopališču. V Vipavi nanj spominja spominska plošča, ki so jo že leta 1885 postavili na poslopje stare osnovne šole njegovi učenci. Po njem se imenuje tudi ulica v Vipavi.

Zgodovinski inštitut Milko Kosa  ZRC SAZU je že pred leti zaprosil profesorja Bogomirja Trošta za prevod teh navodil. Tako smo letos s skupnimi močmi izdali to ne samo za lokalno zgodovino ampak tudi za slovensko bibliotekarsko stroko pomembno publikacijo. Ob prevodu je objavljen še strokovni prispevek Petre Kolenc Štefan Kociančič (1818-1883) in njegov doprinos k bibliotekarski stroki, ki prikazuje življenje in delo tega znamenitega rojaka. 

Zdenka Žigon





Povezani članki
0 (Bodi prvi!)
Oceni članek
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Ajdovščina!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Časopis Latnik
Številka: 180
Izšla: 28.10.2016
Poglej Pdf
Prelistaj E-izdajo
Koledar dogodkov Preglej vse
December 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12
08.12.2016 | Umetnost
Enej Gala, "Spotikalci"
08.12.2016 | Ostalo
Drugi adventni večer 2016

Bodite prvi pri oddaji mnenja.