Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za petek, 09.12.2016

pretežno oblačno
Popoldne bo pretežno jasno. Ob morju se bo občasno pojavljala nizka oblačnost. Najvišje dnevne temperature bodo od 6 do 12 stopinj C.
-4°C | 10°C
sobota, 10.12.2016
-4°C | 10°C
nedelja, 11.12.2016
-3°C | 9°C
ponedeljek, 12.12.2016
-2°C | 14°C
torek, 13.12.2016
-4°C | 11°C
Opozorila
Petek, 9.12.2016 ob 12h
Dodatnega opozorila ni.
-4°C
10°C
pretežno oblačno
Nahajaš se tukaj: Novice Kultura

Smo Slovenci Petri Klepci?


KULTURA

| |
21.03.2014      18:10
A A

Smo Slovenci Petri Klepci?


V okviru Pravljičnega festivala smo v Lavričevi knjižnici pripravili tudi pravljico za odrasle. V goste smo povabili Mirjam Štih in Luko Hrovata, ki se v knjižnici v Domžalah že četrto leto ukvarjata s pravljicami za odrasle, da sta nam pripravila čudovit večer.


Deli:

Na sceni, ki je pričarala kmečko idilo ob pogrnjeni mizici in velikem hlebu kruha, je pripovedovalka Mirjam Štih v obleki, ki je po dizajnu spominjala na tiste izpred davnih let, in z ruto na glavi, pripovedovala  pravljico o Petru Klepcu. Luka Hrovat je na tablo  pridno pisal beležke in po končani pravljici se je njegovo delo šele dobro začelo. Na podlagi beležk je poslušalcem ponudil svojo izvirno interpretacijo pravljice.

Prav gotovo vsi poznamo pravljico o šibkem pastirčku Petru Klepcu, doma iz Osilnice na hrvaški meji, ki mu je vila, ker ji je pomagal, dala silno moč. Zato je lahko postavil dom, zoral njive in celo pregnal Turke iz dežele. Po daljši varianti pravljice, ki jo je zapisal France Bevk, je šel še pomagat Ogrom, da so pregnali Tatare. A namesto obljubljenega plačila so ga izkoristili, da je zastonj delal zanje.

Po interpretaciji Luke Hrovata se lahko vprašamo, kaj je sploh naredil Peter Klepec s to svojo močjo. Pravzaprav nič. Vrne se domov k mami. Sprašuje jo, kaj naj naredi in sledi njenim nasvetom. V daljši Bevkovi različici je ta prisotnost mame in odvisnost od nje še bolj vidna.

S Petrom Klepcem se je ukvarjal tudi Cankar. V njem je videl hlapčevanje. Zdi se, kot da Slovenci še vedno čakamo navodila nekoč z Dunaja, potem iz Beograda, sedaj iz Bruslja, kaj naj naredimo. In to kljub svoji državi, ki jo imamo. Ne znamo si vzeti tisto, kar nam pripada. Podobno je tudi z drugimi  slovenskimi junaki: Martin Krpan, Kekec, (ne joči) Peter, vsi so pridni, močni, delavni, vendar hlapci. Kljub možnostim nič ne postanejo, ostanejo močni, delavni in pridni hlapci, ki poslušajo gospodarja. Slovenski pravljični junaki so otroci, tudi Martin Krpan je pravzaprav veliki otrok in deluje absurdno. Izjema med temi junaki je na primer Martinek iz Trdinove Kresne noči. Tu se glavni junak res postavi zase in ko vidi, da ne gre, se odpravi drugam ustvarjat svojo prihodnost. Vam zveni znano in sodobno?

Ste še vedno prepričani, da so pravljice samo za otroke? Kje pa! Pravljice morajo odpirati vprašanja, ki so danes pereča. V pravljicah je cel svet. Od bralca je odvisno, kakšne volje je, ko pravljico posluša in kam bo potem v interpretaciji pravljice zavil. Polno vprašanj se postavlja in ti kot bralec in poslušalec moraš najti prave odgovore.

Zdenka Žigon





0 (Bodi prvi!)
Oceni članek
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Ajdovščina!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Časopis Latnik
Številka: 180
Izšla: 28.10.2016
Poglej Pdf
Prelistaj E-izdajo

Bodite prvi pri oddaji mnenja.