Logo MojaObčina.si
DANES
18°C
6°C
JUTRI
18°C
4°C
Oceni objavo

Pavel Medvešček - večni iskalec in raziskovalec prvobitnega

V Lokarjevi galeriji so 28. februarja postavili na ogled zanimivo retrospektivno razstavo del Pavla Medveščka ob njegovi osemdesetletnici.

Pregledna razstava prinaša vpogled v žlahten izbor iz Medveščkove izjemne grafične in risarske zakladnice iz vseh ustvarjalnih obdobij ter predstavlja po retrospektivni razstavi leta 1994 na gradu Kromberk najobsežnejši pregled njegove ustvarjalnosti doslej.

Njegov raznolik opus, ki »poteka od trpko liričnih iskanj v prostoru magičnega realizma do duhovito geometrizirane fantastike in aktualiziranih historizmov«, kot ga v svoji monografski študiji označi umetnostni zgodovinar Ivan Sedej, obsega risbe, grafike, knjižne ilustracije in grafično oblikovanje.

Nič manj pomembno pa ni tudi njegovo narodopisno delo in raziskovanje ljudskega izročila, s katerim se je spoznaval, ko je kot konservator obiskoval različne primorske kraje. Pričevanja tamkajšnjih ljudi je strnil v več narodopisnih prispevkov in knjig, ki pomenijo dragocen prispevek k odkrivanju in spoznavanju etnografskega gradiva na Primorskem. To pomembno poglavje njegovega ustvarjanja na tokratni razstavi ni izpostavljeno, saj terja posebno študijo in predstavitev. Za to bo morda priložnost že prihodnje leto, ko bo izšla Medveščkova najobsežnejša knjiga z naslovom Iz nevidne strani neba.

Svoja likovna iskanja je Medvešček pričel v grafiki. V začetnem ustvarjalnem obdobju, do leta 1960, se je posvečal najstarejši grafični tehniki, lesorezu, ki je avtorja prevzel predvsem zaradi izraznih možnosti in ekspresivne izpovednosti. V sedemdesetih letih pa stopi v ospredje njegovega zanimanja barvni sitotisk, ki mu je bil zvest do konca svojega grafičnega ustvarjanja leta 2003, ko je nastala zadnja grafika iz cikla Mistično seme. Ne glede na grafično tehniko je umetnik ostal predvsem pronicljiv pripovedovalec zgodb, videnj, doživetij in občutkov, ki so ga navdajali ob opazovanju pokrajine, struktur kraškega kamna, predmetov vsakdanje rabe, običajnih ljudi ter njihovih običajev v njegovem kraško-primorskem svetu. Po drugi strani pa ga je vseskozi begalo tudi vprašanje, od kod prihajamo, iz česa izviramo, zakaj smo to kar smo, zato fascinacija nad staroverskimi običaji in prastarim ljudskim izročilom.

V risbi Medvešček prav tako raziskuje izraznost prvinskih oblik, za katere odkriva vzore v spontani, naivni otroški risbi in poenostavljenem izrazu ljudske umetnosti. Tudi na risalni površini dominirajo ljudski motivi, nenavadna fantastična bitja in predmeti, fragmenti krajine, številni simboli in notranjščine ali nedefinirani prostori, v katere je zasejano mistično seme. Risbe so tudi v zadnjem času avtorjev edini pravi dialog s samim seboj in svetom, ki ga obdaja.

Pavla Jarc za Pavla Medveščka pravi, da je »pretanjen opazovalec sveta okrog sebe, kot ustvarjalec živi v svojem (e)motivnem svetu, daleč proč od potrošniškega sveta, v privlačnem svetu mediteranske krajine, starih ljudskih modrosti in običajev, mitov in legend, mistike in simbolizma. V svetu, ki ne pozna naglice in bliskovitih sprememb sodobne civilizacije, svetu, kjer čas utripa drugače, v spoštljivem sozvočju med človekom in naravo.«

Razstava je na ogled do 28.marca.

Vladimir Bačič

Oglejte si tudi