Otvoritev razstave Samooskrba Ljudske univerze Ajdovščina

Ljudska univerza Ajdovščina je v četrtek, 28. avgusta, z razstavo Samooskrba v Frnaži v Novi Gorici zaokrožila program 'Spodbujanje neaktivnih oseb, ki so dalj časa oddaljene od trga dela, za njihovo vrnitev oziroma ponovni vstop na trg dela s poglobljeno individualno in skupinsko obravnavo'. Namenjen je osebam, ki so oddaljene od trga dela in niso prijavljene v evidenci brezposelnih oseb pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. Operacijo delno financira EU iz sredstev Evropskega socialnega sklada.

Na razstavi se je vila rdeča nit – narava, samooskrba, pridelava zelišč, razvijanje spretnosti in hobijev. Udeleženci so se predstavili z glinenimi izdelki, nastalimi na delavnicah, ki jih je vodila kiparka Nika Šimac ter tematskimi fotografijami, nastalimi pod mentorstvom Petra Mrharja. Pod mentorstvom slikarja Petra Mignozzija pa so odkrivali, kakšno vlogo imajo zelišča pri razstrupljanju in čiščenju telesa.

Vodja programa, Alenka Magajne, je skozi štiri module spremljala skupino. Glavni poudarek je bil na krepitvi moči, »saj sami vemo, da brez smisla in notranje moči težko pripravimo kogarkoli, da bi naredil kakšen korak k zaposlitvi, ipd,« je pojasnila Alenka. Poleg tega so pozornost namenili opismenjevanju in pridobivanju ključnih kompetenc ter telesni aktivnosti, saj se velika večina udeležencev premalo giba. V program so zato vključili gibanje, praktično delo ter socializacijo. »Zavedali smo se, da bodo udeleženci želeli ostati aktivni tudi, ko prenehamo z našim programom, zato smo jim skušali predstaviti čim več institucij v lokalnem okolju, kjer je mogoče aktivno preživeti prosti čas,« je še dodala. Teme programa se prilagajajo udeležencem, njihovim željam in potrebam, tako so udeleženci izrazili željo po spoznavanju zelišč.

Posebno vzdušje so na razstavi ustvarili udeleženci sami, s predstavitvijo pesmi in zgodb, ki so jih pod okriljem Ljudske univerze Ajdovščina zlili na papir v tri avtorska dela. Ljubo Divljak je košček svoje življenjske zgodbe delil v knjigi Hamovi šotori, Milan Vujaković pa s pravljico Škratenburg – Paralelni svet. Vsi skupaj, z obiskovalci vred, so zapeli pesem, ki je nastala v uricah druženja skozi delavnice. Matej Faganel, prava pesniška duša, pa je v zbirki pesmi Leta teko skozi čas odstrnil plasti človeške duše in svoje tenkočutno dojemanje življenja, ki ga je pospremil s kitarsko spremljavo.