Kot smo poročali, je Lavričeva knjižnica s sredstvi Občine Ajdovščina naredila pomemben korak k tehnološki posodobitvi knjižnice. Konec lanskega leta je kupila notranji knjigomat in zunanji knjigomat. Zunanji omogoča 24-urno vračanje gradiva. Kupila je tudi nalepke, ki omogočajo identifikacijo gradiva s pomočjo radijskega čipa. Zunanji knjigomat je nameščen ob glavnem vhodu v knjižnico, namenjen pa je vračanju izposojenega gradiva. Izposojene knjige bo mogoče vrniti ob katerikoli uri dneva ali noči, torej tudi takrat, ko knjižnica ne obratuje. Knjigomat bo prepoznal gradivo, odprl loputo, prevzel gradivo in ga spustil v koš v knjižnici. Gradivo bodo knjižničarji nato znova postavili na police.
Projekt je seveda bolj zahteven, kot se zdi na prvi pogled, nanj se je knjižnica pripravljala kar nekaj mesecev. Že od druge polovice lanskega leta izvaja pospešen odpis neaktualnega gradiva – nesmiselno in tudi zapravljanje denarja bi bilo, da bi gradivo za odpis najprej opremili s čipi in ga čez nekaj mesecev izločili). Gradiva, ki se izposoja manj pogosto, nismo opremili s čipi (domoznanstvo, priročna knjižnica, arhiv, periodika oz. časopisi, igrače …), smo ga pa vključili v inventuro.
Z opremljanjem smo začeli, še preden smo knjižnico zaprli. Delali smo v dveh izmenah, na petih delovnih postajah, v delo so bili vključeni vsi zaposleni. Ob koncu smo celotno knjižnico še pospravili, uredili razmetane police ter opravili nekaj manjših posegov in montaž; med drugim smo morali premakniti vse police ob južni steni, da smo pripravili prostor za boks, ki bo povezan z zunanjim knjigomatom.
Projekt je pomemben iz več razlogov. Za člane knjižnice je iz že navedenih razlogov nedvomno najbolj praktičen zunanji knjigomat za 24-urno vračanje, saj omogoča vračanje gradiva neodvisno od tega, ali je knjižnica zaprta ali odprta. Z vračanjem je povezano tudi krajšanje čakalnih vrst (pred in po praznikih, konci tedna), saj članom ne bo treba čakati pri pultu, da izposojeno gradivo izročijo knjižničarju. Pomembna je tudi zasebnost, saj marsikomu ni vseeno, če je izposojeno gradivo na očeh drugih. Enako velja za samoizposojo, ki bo odslej tudi mogoča. Hitrejši od tistega s črtno kodo pa je tudi sistem radijskega prebiranja gradiva kot tak.
Notranji knjigomat za izposojo bo v uporabi od ponedeljka, 3. aprila. Sodelavci knjižnice bodo uporabnikom pomagali, da ga spoznajo. Mimogrede: za uporabo je lažji kot tisti za nakup blaga pri »najboljšem sosedu« v Ajdovščini. Zunanji knjigomat bomo dali v uporabo mesec kasneje – v ponedeljek, 3. maja. S tem bomo zmanjšali nevšečnosti tistim, ki ste si izposodili gradivo, preden smo zaprli knjižnico – v obtoku je približno 13.000 enot, ki še ni opremljeno in ga zato knjigomat ne bo prepoznal kot last naše knjižnice. V tem mesecu bo seveda gradivo mogoče vrniti »po starem«, pri pultu.
Projekt je prvi in zato najbolj pomemben korak k posodabljanju knjižnice, saj ji zagotavlja, da ohranja korak s tokom knjižničnih novosti v svetu. Naslednji, za katere upamo, da bodo sledili v prihodnje, bodo zagotovo lažji.
In še za konec.
Tehnološka posodobitev prinaša knjižničarjem odlično orodje, da lažje opravljajo svoje delo, toda knjigomat zna le izposoditi ali vrniti knjigo, še zdaleč je ne zna naročiti, opremiti in katalogizirati, zaviti in postaviti na polico, ne zna je prebrati, ne priporočiti ali v treh stavkih povedati njene vsebine. Ne poznam avtomata, ki bi pomagal dijaku ali študentu poiskati gradivo, ki ga potrebuje, tudi ne starejšemu, ki prosi knjižničarja za nasvet, ali pa svetovati mamici, kaj bo njen malček zagotovo rad poslušal ali katera pravljica mu bo pomagala zaspati. Niti ne zna noben knjigomat naročiti gradiva za študijske namene v drugi knjižnici ali v tujini, ne zna ga tja poslati, tudi ne zna izpeljati nacionalnega projekta Rastem s knjigo ali Primorci beremo. Je samo knjigomat, ki zmore, kolikor pač zna. Vsebino knjižnici še vedno dajejo knjižničarke in knjižničarji. Teh je v Lavričevi knjižnici manj, kot to določajo Standardi za splošne knjižnice, zato jim bodo novosti dobrodošla pomoč.
Artur Lipovž