Logo MojaObčina.si
DANES
18°C
6°C
JUTRI
18°C
2°C
Oceni objavo

Lokarjeva knjižnična zapuščina popisana

Lavričeva knjižnica Ajdovščina je zaključila s popisom gradiva, ki je bilo v lasti pisatelja dr. Danila Lokarja. Naj spomnimo: v letu 2012 smo praznovali 120-letnico njegovega rojstva. Tedaj je knjižnica od pisateljevega sorodnika Miha Lokarja prevzela gradivo, ki je temelj za Spominsko sobo dr. Danila Lokarja v obnovljeni stavbi v Ajdovščini, kjer je živel.
Popis je trajal skoraj leto dni. Pod strokovnim vodstvom Ivane Slamič in Zdenke Žigon ga je opravila slavistka Tanja Bratina Kozamernik. Njeno poročilo objavljamo v nadaljevanju.

Lavričeva knjižnica Ajdovščina je pripravila popis knjižnega gradiva in periodike iz zapuščine Danila Lokarja (1892 – 1989). Gradivo je shranjeno v Lokarjevi spominski sobi, ki je urejena kot pisateljeva osebna knjižnica in delovna soba. Nahaja se v nekdanji Lokarjevi hiši in je na ogled obiskovalcem. Iz pregleda knjižne zapuščine je mogoče razbrati, da je bil Lokar izjemen ljubitelj in tudi zbiralec knjig, saj je izbor gradiva zelo raznovrsten. Popis je bil zame osebno zanimiv tudi zato, ker je v številnih knjigah mogoče najti račune knjigarn in antikvariatov, kjer jih je kupil. Te drobne najdbe pričajo, da je pisatelj knjige kupoval na svojih potovanjih.

Med zapuščino najdemo dela svetovnih klasikov v različnih svetovnih jezikih: v nemščini (največ), ruščini, francoščini, italijanščini, v hrvaškem, srbskem jeziku, pa še katerem. Med knjigami pa je tudi precej del slovenskih avtorjev, povečini Lokarjevih sodobnikov. Le-ti so mu knjige tudi podarjali, zato lahko v njih najdemo posvetila in podpise avtorjev.

Najstarejše knjige so s konca 19. stoletja. Med zapuščino je poleg leposlovnih del veliko literature s področja medicine, ki jo je Lokar vsakodnevno uporabljal pri svojem zdravniškem delu.

Knjige so razvrščene v omare in oštevilčene. Vseh popisanih enot je okoli dva tisoč. Zdajšnji popis je bil narejen zgolj za potrebe evidentiranja in je podlaga za to, da knjižnica in stroka sploh vesta, s čim razpolagata. Da bi bilo gradivo urejeno tako, da bi lahko služilo tudi za znanstvene in raziskovalne potrebe, pa bi ga bilo potrebno katalogizirati in bibliografsko obdelati.

Popis gradiva je pomemben prispevek k odstiranju življenja in dela Danila Lokarja, vendar kljub temu ostaja še veliko neodkritega.

Naj še dodamo, da si je mogoče Spominsko sobo Danila Lokarja ogledati v dogovoru z Lavričevo knjižnico, ki poskrbi tudi za strokovno vodenje.

Tanja Kozamernik

Oglejte si tudi