Logo MojaObčina.si
DANES
19°C
9°C
JUTRI
22°C
8°C
Oceni objavo

Udeleženci delavnic predelave sadja navdušeni

Ljudska univerza Ajdovščina od maja 2016 izvaja v Učnem centru na Brjah brezplačna predavanja ter praktične delavnice za pridobitev znanj s področja predelave vipavskega sadja v različne izdelke. Program sofinancira Občina Ajdovščina.
Na posameznih delavnicah v Učnem centru Brje nas je sodelovalo od 12 do 20 udeležencev. Prihajali smo pretežno iz občin Ajdovščina in Vipava, nekateri iz območja Nove Gorice in celo Goriških Brd. Zanimanje za nova znanja in izmenjavo izkušenj je bilo veliko. Udeleženci smo na prvih predavanjih izvedeli veliko o osnovah sistema HACCP in pravilih glede označevanja živil, o trženju in promociji izdelkov iz sadja ter komunikaciji s kupci. V juniju smo kuhali marmelado iz marelic, v juliju pa predelali breskve v kašast sok in marmelado. Vodila nas je Blanka Samec, univ. dipl. inž. živilske tehnologije, s strokovnimi znanji in izkušnjami na področju tehnologije predelave sadja, označevanja in trženja končnih izdelkov, na področjih priprave receptur, deklaracij sokov, pijač, marmelad, sirupov, kompotov...

Tisti, ki smo v juliju sodelovali tudi na delavnici priprave in sušenja marelic pod vodstvom Vere Kodrič, smo strnili nekaj vtisov in informacij za vse, ki bi se nam želeli pridružiti na jesenskih delavnicah.

Vera Kodrič ima na področju sušenja sadja dolgoletne bogate izkušnje in jih z veseljem deli z vsemi, ki jih zanima. Kot je uvodoma povedala je sadje začela sušiti ljubiteljsko šele z upokojitvijo leta 1997. Takrat je podedovala parcelo in z možem sta uredila sadovnjak z okoli 100 sadnimi drevesi. Sadja je bilo veliko in nabavila si je lesen sušilni stroj, v katerem lahko posuši od 10 do 15 kilogramov sadja. S svojimi dobrotami je razveseljevala sorodnike in prijatelje. Tako se je  razvedelo, da je na tem področju prava mojstrica in zato so jo na Ljudski univerzi Ajdovščina povabili, da je vodila delavnice o sušenju sadja. Imela je predstavitve tudi v domači krajevni skupnosti, v Društvu upokojencev v Ajdovščini in v Vipavi ter pri Kmetijsko svetovalni službi za Aktiv kmečkih žena.

Tokrat je delavnica potekala v dveh delih. Najprej nam je na zanimiv način predstavila, kako je pričela sušiti različno sadje in kakšne napake so se pri tem delu pojavljale. Zato se je samoiniciativno s pomočjo strokovnih knjig izobraževala in pridobila poleg bogatih izkušenj še strokovno znanje s tega področja. Pripravila si je tudi svoj priročnik o sušenju sadja. Iz njega je lepo razvidno in na preprost način predstavljeno zakaj sušimo sadje, kako so sadje sušili včasih, kako sušimo sadje danes, kaj se dogaja pri sušenju, katere vrste sadja lahko sušimo, kako sušimo posamezne vrste sadje, kako posušeno sadje shranimo in uporaba suhega sadja. Suho sadje je bogat vir vlaknin, vitaminov in mineralov čez celo leto. V drugem delu smo spoznali osnove sušenja marelic. Ga. Vera nas je seznanila s postopki in vrstami sušenja sadja, zelenjave, zdravilnih rastlin, začimb … Posebej nas je opozorila, da bomo suho sadje najbolj ohranili v zaprtih steklenih kozarcih in shranjeno v temnih prostorih, da ne izgubi barve. O tem smo se lahko prepričali na njenih lanskoletnih krhljih in rezinah suhega kakija,  ki nam ga je prinesla v pokušino in dokaz njenim ugotovitvam.

Sledila je priprava treh različnih vrst marelic za sušenje. Razrezali smo jih na polovice, izločili koščice,  položili gazo na pladnje in zlagali polovice marelic. Na 9 pladnjev smo naložili okrog 25 kg marelic  in nastavili temperaturo na 60 stopinj za sušenje prvih 12 ur. Po 12 urah smo začeli postopek izmeničnega kroženja. Po dveh dneh se je sadje že več kot na polovico posušilo, zato smo zadnji dan znižali temperaturo na 45 do 50  stopinj. Posušeno sadje je treba ohladiti,  zato ga za kakšen dan pustimo še v sušilnici ali na zraku. Vendar ga moramo prekriti z bombažno krpo, da ga zaščitimo pred mrčesom.

Da bi preverili, kako nam je uspelo sušenje marelic in kakšnega okusa so, smo se v Učnem centru Brje ponovno zbrali čez štiri dni. Ugotovili smo, da so bile marelice dobro posušene, kar  smo tudi degustirali. Udeleženci izobraževanja smo bili z videnim in slišanim izjemno zadovoljni.

 » Gospa Vera Kodrič nam je sušenje sadja nazorno predstavila, poleg tega pa prinesla s seboj vzorce posušenega kakija, jabolk, nektarin, hrušk in seveda marelic. Najbolj sem si zapomnila njene besede o hrambi posušenega sadja. Povedala je, da je najboljše, če se posušeno sadje hrani v steklenih kozarcih. Da je treba biti pozoren pri sušenju, da je pravilno posušeno, da ni zažgano, pa tudi premalo sušeno ne sme biti. Poskrbela je tudi za videz izdelkov in je vse kozarce opremila z etiketo sadja in napisom. Ob zaključku nas je pogostila z domačim sokom. Gospe Veri se zahvaljujem, da se je tako potrudila in odgovarjala s potrpežljivostjo na vsa naša zastavljena vprašanja,« je povedana Silvana Kalin, ena od udeleženk izobraževanja.

Navdušen je bil tudi Klavdij Komel: »S predavanji in praktičnimi delavnicami sušenja sadja sem bil zelo zadovoljen,« je dejal in izrazil željo, da bi praktično predstavili se sušenje drugih vrst sadja, kot so, denimo, jabolka in hruške.

Ob zaključku še povabilo vsem, ki želite pridobiti nova znanja in predelati lastno sadje na strojih v Učnem centru Brje, da se nam pridružite na jesenskih delavnicah. V septembru, oktobru, nas čaka predelava grozdja (mošta) v sok ter predelava jabolk v sok. V novembru se dobimo na teoretični in praktični učni delavnici sušenja kakijev in jabolk. V pripravi pa so še delavnice o ureditvi in vzdrževanju sadovnjaka ter negi, obrezovanju sadnega drevja. 

Ljudska univerza

 

Udeleženci delavnic

v Učnem centru Brje

Oglejte si tudi