Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za ponedeljek, 05.12.2016

pretežno jasno
Dopoldne bo povečini zmerno do pretežno oblačno. Na jugovzhodu bodo sprva možne rahle padavine.
1°C | 12°C
torek, 06.12.2016
0°C | 12°C
sreda, 07.12.2016
-4°C | 12°C
četrtek, 08.12.2016
-5°C | 10°C
petek, 09.12.2016
-2°C | 9°C
Opozorila
Ponedeljek, 5.12.2016 ob 10h
Dodatnega opozorila ni.
1°C
12°C
pretežno jasno
Nahajaš se tukaj: Novice Evropski projekti

Knjižničarji v svetu


KULTURA, EVROPSKI PROJEKTI

| |
18.06.2015      19:37
A A

Knjižničarji v svetu


V okviru programa Erasmus+ je osem slovenskih knjižničark in knjižničarjev preživelo 14-dnevni delovni obisk na štirih lokacijah širom Evrope.


Coding piratec
Coding piratec
Deli:

Odpravili smo se v knjižnice v Helsinke, Tårnby, Barcelono in Zadar ter v njih aprila in maja 2015 preživeli dva tedna, spoznavali tiste prakse, zaradi katerih so postale odlične, in kolege, ki ustvarjajo to odličnost. Mobilnost knjižničarjev je organiziral Zavod za razvoj knjižnic Jara, finančno jo je omogočil evropski program Erasmus+, ki je novi program EU za sodelovanje na področju izobraževanja, usposabljanja, mladine in športa za obdobje 2014–2020. V Sloveniji za izvajanje programa v obdobju 2014-2020 skrbita dve nacionalni agenciji: CMEPIUS, Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja, ki pokriva področja izobraževanja, usposabljanja in športa, ter MOVIT, Zavod za razvoj mobilnosti mladih, ki pokriva področje mladine.

 

Iz Lavričeve knjižnice Ajdovščina sem se na Dansko odpravil Matjaž Stibilj. Skupaj s kolegico Urško Bonin iz Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper sva gostovala v knjižnici v Tårnbyu, v občini z nekaj manj kot 42.000 prebivalci, na južnem obrobju danskega glavnega mesta Kopenhagen.

Gostitelji so naju sprejeli nadvse prijazno in nama za čas obiska sestavili intenziven program dela ter določili ''mentorja'', ki sta bdela nad nama. Tako so dnevi minevali ob spoznavanju njihove knjižnice ter obiskovanju drugih knjižnic in kulturnih ustanov, katerih naloge in storitve so se nama in tudi našim danskim kolegom, gostiteljem zdele vredne ogleda. Ob večerih sva svoje ugotovitve in vtise, ki so se nabirali preko dneva, zapisovala na blog našega projekta mobilnosti. Lahko bi se reklo, da sta nama dva tedna minila hitreje, kot se sprazni škatla piškotov v čajni kuhinji povprečne slovenske splošne knjižnice.

Vse knjižnice, ki sva jih obiskala na Danskem in bližnjem Švedskem, so bile novi ''proizvodni'' modeli z zavidljivo tehnično opremljenostjo. Naravno je, da se človek ob spoznavanju novih stvari hitro navduši nad njimi, morda tudi zaradi tega, ker se nihče ne trudi, da bi poleg svetlih plati prikazal tudi tiste, ki se skrivajo nekje v senci. Kakorkoli, danska knjižnična stvarnost se nama je pokazala nekoliko drugače kot vsakdan, ki sva ga vajena iz domačih logov. Nekaj časa potrebuješ, da spoznaš, da sicer govoriš isti knjižničarski jezik, vendar s popolnoma drugim naglasom. Tukaj so pomembne druge stvari. Predvsem naju je presenetila organiziranost in občutek, da predno se Danci česa lotijo, že precej vnaprej načrtujejo, kaj bi z zastavljenim radi dosegli. Zgleda, da jim je koncept početja stvari na horuk, zgolj zaradi tega, da so narejene, nepoznan. Ko so se v Tårnbyu in drugje na Danskem začeli soočati z upadom izposoje gradiva, so iskali nove poti. Poskusili so ponovno razmisliti o samih osnovah in začeli pri temeljnem vprašanju: Kaj je knjižnica? Prepričani so namreč, da je trend upada izposoje ireverzibilen in da je potrebno redefinirati vlogo knjižnice v sodobni družbi. ''From collection to connection'' se glasi eno izmed njihovih vodil. Se pravi, da se poudarek premika od knjižnične zbirke, od materiala, ki zaseda mesto na policah knjižnice, k uporabnikom in povezavi z njimi. Knjižnica dobiva nove funkcije in se v svoje okolje vključuje na širši podlagi. Kot prostor srečevanja, delovanja in sodelovanja poskuša postati  središče družabnega in kulturnega življenja tudi s povezovanjem z drugimi ustanovami ter z vnašanjem novih vsebin in storitev v svoj delokrog.  V središču pozornosti je uporabnik. Knjižnica je namenjena njemu. Nenehno se torej preverja in sprašuje uporabnike o njihovih željah in predlogih. Tudi najmlajši imajo svoj glas in lahko predstavijo svoje ideje.

Izpostavil bi nekaj stvari, ki so se nama z Urško zdele še posebej navdušujoče ali zgolj zanimive in ki v večini izhajajo iz zgoraj napisanega:

  • Odprtost brez osebja

Knjižnice v kopenhagenski občini se s pomočjo napredne tehnologije vedno bolj poslužujejo možnosti, da je knjižnica odprta tudi takrat, ko osebje tam ni prisotno. Brez povečanja števila zaposlenih so tako uporabnikom prostori in gradivo knjižnice na voljo več časa. Da ne bo pomote, oba meniva, da je to zgolj dopolnitev v knjižnični ponudbi. Knjižnica potrebuje knjižničarje. ''Samopostrežnost'' ne sme pripeljati do tega, da bodo knjižnice postale velike avtomatizirane izposojevalne postaje. Zaposleni so in morajo še naprej ostati duša knjižnice.

  • Uporabniško generirani dogodki

Knjižnice nudijo uporabnikom svoje prostore v uporabo za njihove dejavnosti pod pogojem, da so te odprte za javnost. Večina knjižnic prostore daje v najem brezplačno. Tu igra veliko vlogo zaupanje. V knjižnici Garaget vam dajo ključe in vsa potrebna navodila, vi pa tam lahko organizirate koncert ali pa tečaj joge. Zaupajo vam, da boste prostore, ki jih uporablja celotna skupnost, skrbeli vsaj tako dobro, kot bi bili vaši. Tudi če kdaj zmanjka kakšna stvar, še vedno mislijo, da je ''velika slika'' pomembnejša in je ne kaže odpisati kljub manjšim težavam.

Podobno je tudi s t.i. maker space-i, kjer uporabniki uporabljajo različna orodja in naprave, ki so jim dana na razpolago, pri tem pa največkrat sodelujejo sami med sabo. 

  • Odpis neaktualnega gradiva

V nobeni knjižnici, kjer sva bila, police niso pokale po šivih. Večina knjižnic namreč dokaj striktno odpisuje gradivo. Nočejo, da bi bili zgolj skladišče za knjige in vedno več prostora, kjer bi sicer lahko postavili še nekaj polic, dajejo uporabnikom, da se ti lahko družijo ali zgolj posedijo na udobnem naslanjaču s knjigo, tablico ali pletilkami v rokah. Tedensko jim program sam izdeluje sezname gradiva, ki ni bilo izposojeno zadnji dve leti oziroma odvisno od parametra, ki ga nastavijo. To gradivo skušajo kar se da striktno umakniti iz obtoka.

  • Povezovanje z zunanjimi strokovnjaki in prostovoljci pri ponujanju novih storitev

Spoznali so, da knjižničarji nimajo potrebnih znanj, da bi lahko ponujali nekatere vrste storitev in izobraževanj, zato poskušajo najti ustrezno usposobljene posameznike ali skupine, ki v knjižnici prostovoljno nudijo svetovanje ali izobražujejo uporabnike. Tako vam lahko v večjem številu  knjižnic ob določenih dnevih nudijo pravno ali finančno svetovanje, jezikovne tečaje, pomoč pedagoga itd. Navdušila naju je iniciativa Coding pirates, ki jo izvajajo v Taarnbyski knjižnici, kjer študentje računalništva pomagajo otrokom pri začetkih programiranja in spoznavanja skrivnosti tehnologije.

 

Katere izmed videnih pristopov in storitev bi lahko prenesli v slovensko okolje, je težko presoditi na pamet. Izogniti se moramo nekritičnemu prenašanju stvari v povsem drugačno okolje. Vsaka knjižnica je namreč samosvoj ekosistem s svojimi posebnostmi. Vsekakor pa bi morali tudi mi začeti pri osnovah in se vprašati, kje smo se zasidrali in kam, če sploh, hočemo pluti naprej.

Pri nas je knjiga še vedno svetinja in tudi prav je tako, kljub temu pa ne bi smeli za vsako ceno slepo vztrajati pri tem, da je tudi središče vsega v knjižnici. Veliko slovenskih splošnih knjižnic se srečuje s težavami glede pomanjkanja prostora, ki jih ponavadi rešujejo tako, da v najmanjši kotiček poskušajo dodati polico ali dve, ki bo ublažila stanje za naslednjega pol leta. In kaj potem? Vsakih 5 let dozidati nov prostor, kamor bomo postavili nekatere knjige, ki jih nismo sposodili že od osamosvojitve Slovenije?  Ponos na zbirko vsake knjižnice se mora umakniti morda sprva bolečemu spoznanju, da splošne knjižnice ne smejo biti klavstrofobična skladišča ali arhivi. Z nekoliko poenostavljenim sistemom medknjižnične izposoje, v katerem si knjižnice med seboj ne bi zaračunavale stroškov storitev, bi lahko precej zmanjšali naš mrtvi fond in vnesli nekaj svetlobe v naše knjižnice.

Tudi uporabnike same bi  lahko pogosteje povprašali po njihovih željah in si ne bi kot dobra mati zgolj domišljali, da le mi vemo, kaj je dobro zanje.

Največji izziv za slovenske knjižnice v prihodnosti ne bo le zagotavljanje sredstev za njihovo delovanje, temveč najbrž še veliko bolj pomembna sprememba miselnosti zaposlenih v knjižnici. Vse prevečkrat se nam zdi, da je edino naš način delanja stvari pravi. Zato so projekti, kot je bila minula mobilnost, dobrodošli, saj preko njih spoznamo drugačne pristope in poglede  ter se zavemo, da so zunaj naše knjižničarske mlečne ceste še druge galaksije, kjer morda veljajo popolnoma drugačne zakonitosti.

MS





0 (Bodi prvi!)
Oceni članek
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Ajdovščina!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Časopis Latnik
Številka: 180
Izšla: 28.10.2016
Poglej Pdf
Prelistaj E-izdajo
Koledar dogodkov Preglej vse
December 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14
05.12.2016
Danes ni dogodkov.
08.12.2016 | Umetnost
Enej Gala, "Spotikalci"
08.12.2016 | Ostalo
Drugi adventni večer 2016
08.12.2016 | Umetnost
Enej Gala, "Spotikalci"
08.12.2016 | Ostalo
Drugi adventni večer 2016
10.12.201 | Šole in vrtci
DAN ODPRTIH VRAT 2016
10.12.2016 | Umetnost
Likovna ustvarjalnica za otroke od 5. leta naprej s Kristino Božič

Bodite prvi pri oddaji mnenja.