Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za torek, 06.12.2016

jasno
Ponoči bo delno jasno, na jugu pa bo še zmerno do pretežno oblačno.
0°C | 12°C
sreda, 07.12.2016
-4°C | 12°C
četrtek, 08.12.2016
-5°C | 10°C
petek, 09.12.2016
-2°C | 9°C
Opozorila
Ponedeljek, 5.12.2016 ob 18h
Dodatnega opozorila ni.
0°C
12°C
jasno
Nahajaš se tukaj: Novice Evropski projekti

Dijaki spoznavali grozote vojne 1992 - 1995 v ......


ŠOLSTVO, EVROPSKI PROJEKTI

| |
18.04.2013      16:51
A A

Dijaki spoznavali grozote vojne 1992 - 1995 v Bosni in Hercegovini


Na Škofijski gimnaziji Vipava skupaj s Škofijsko Karitas Koper vsako leto v času poletnih počitnic organiziramo delovne tabore v BiH, in sicer v okolici Banjaluke, kjer naši dijaki pomagajo zidati hiše najrevnejšim družinam in tistim, ki so domove izgubili zaradi nasilja zadnje vojne. Letos pa smo med 18. in 22. marcem za dijake organizirali petdnevno mednarodno ekskurzijo, posvečeno grozotam vojne v BiH v letih od 1992 do 1995. Ekskurzijo, ki sem jo vodil avtor tega prispevka, smo izvedli skupaj s 23 Italijani z znanstvenega Liceja Enrico Fermi iz Bologne, s katerim v podobnih projektih sodelujemo že dve leti. Lani so naši in italijanski raziskovali nasilje fašizma in komunizma na Primorskem. Osrednji lik raziskave je bil duhovnik Terčelj, preganjan s strani treh totalitarizmov.


Deli:

V BiH smo obiskali več mest, ki so bila prizadeta v zadnji vojni: prvi dan Banjaluko in okolico, nato Jajce in Sarajevo ter zadnji dan Potočare in Srebrenico. Na poti smo se srečevali z ljudmi, pričevalci vojnih dni. Ogledali pa smo si tudi zanimivosti Bosne in Hercegovine, ki je od mirovnega sporazuma v Daytonu razdeljena v dve oziroma tri entitete: na Federacijo Bosne in Hercegovine (muslimansko - hrvaški del) z glavnim mestom Sarajevom (tudi glavno mesto BiH), Republiko Srbsko (srbski del) z glavnim mestom Banjaluko in distrikt Brčko.

Iz Vipave smo krenili 18. marca v popoldanskih urah in v večernih urah prispeli v Banjaluko, ki je danes glavno mesto entitete Republike Srbske. V njej je sedež vlade. Mesto ima bogato zgodovino, ki sega že v rimske čase, v preteklosti pa so njeni prebivalci preživeli tudi veliko hudega. V drugi svetovni vojni so ustaši veliko Srbov deportirali v taborišči Jasenovac in Stara Gradiška, kjer so jih skupaj z Judi in Romi zverinsko pobijali. Še pred letom 1992 je mesto izžarevalo posebno lepoto, ki se je odražala tudi v raznolikosti verskih objektov v mestu. Danes je to raznolikost le delno zaznati, saj je norost etničnega čiščenja spremenila tudi podobo mesta. Srbski nacionalisti so v času vojne 1992 – 1995 porušili vseh 16 džamij v mestu, od katerih so bile nekatere zgrajene že v 16. stoletju. V mestu in njegovi širši okolici pa so porušili in poškodovali tudi okrog 200 katoliških verskih objektov, od cerkva do kapelic. Večina cerkva je danes obnovljenih, od džamij pa so v Banjaluki ponovno zgradili le najvažnejšo džamijo, Ferhadijevo džamijo, ki jo je leta 1579 zgradil Ferhad - paša Sokolović, takratni upravitelj bosanskega pašaluka. In tu se zgodovina Banjaluke poveže tudi z nami, Slovenci. Zgradil jo je namreč z denarjem, ki ga je dobil od grofov Auerspergov kot odkupnino za nagačeni glavi Herberta VIII. Turjaškega (»turški strah«) Auersperga in njegovega spremljevalca Friderika Višnjegorskega, ki so ju Turki v bitki pri Budačkem ujeli in obglavili. V vojni 1992 – 1995 v Banjaluki in okolici ni bilo pravih bojev, vendar kar nekaj ubojev hrvaškega in muslimanskega prebivalstva, okrog 70.000 se jih je moralo izseliti, več tisoč so jih deportirali v taborišča v Omarski in Manjači.

OBISK PRI POTOMCIH ITALIJANSKIH PRISELJENCEV

Naslednji dan, 19. marca smo obiskali vas Štivor, ki leži 60 km od Banjaluke. Posebnost te vasi je, da v njej živijo potomci italijanskih priseljencev, ki so se v Bosno preselili v osemdesetih letih 19. stoletja s severa Italije, iz Trentina. Po Berlinskem kongresu leta 1878 je Avstro - Ogrska okupirala BiH. Avstrijci so v to deželo prinesli napredek. Gradili so ceste, ozkotirne železnice, šole, tovarne. Bosna je bila bogata, 'obljubljena' dežela z veliko neobdelane zemlje. Avstrijske oblasti so, da bi spodbudile kmetijstvo, avstrijskim državljanom podarjale neobdelano zemljo in jih na tak način vabile, da so se v BiH preseljevali iz različnih predelov habsburške monarhije. Selili so se Čehi, iz Galicije Poljaki in Ukrajinci, Nemci, Slovenci in Italijani. Naše snidenje z italijansko skupnostjo se je začelo zelo prisrčno s sv. mašo na praznik sv. Jožefa v štivorski cerkvi. Kar me je še posebno ganilo, je bila velika freska na steni za oltarjem, ki prikazuje prihod njihovih prednikov z vozmi, ki jih vlečejo voli iz gorate severne Italije v gričevnat svet Bosne. Tudi njihov oltar ima veliko simbolike: sklesan je iz trentinskega granita v obliki italijanskih gora.

Po maši smo pred cerkvijo ob pecivu prisrčno pokramljali. Nekatere starejši še govorijo v starem trentinskem narečju. Zlasti Italijani so bili navdušeni, da njihovi rojaki živijo tudi v Bosni. Po klepetu so nas pogostili z okusnim golažem v kulturnem domu 'klub Trentino', pred katerim ponosno visi italijanska zastava


SAMOSTAN TRAPISTOV MARIJA ZVIJEZDA PRI BANJALUKI

Iz Štivorja smo se odpeljali do samostana trapistov, ki je do konca druge svetovne vojne veljal za kulturno in ekonomsko središče Banjaluke. Sprejel nas je eden od treh bratov trapistov, ki še živijo v samostanu, in nam z navdušenjem pripovedoval o zgodovini samostana. Prvi trapisti so v Banjaluko prišli iz Avstrije leta 1869, vodil jih je opat Franc Pfanner. Najprej so si postavili skromno leseno kolibo. V uresničevanju načela sv. Benedikta »moli in delaj« so hitro napredovali. Z leti so ustanovili bolnišnico, sirotišnico, pivovarno, predilnico, imeli so prvo hidrocentralo v Evropi, tovarno zidakov in strešnikov, mlin, pridelovali so vino, likerje in mnogo drugega. Vse to je pomenilo mnoga delovna mesta za revne domačine. Svetovno znan je bil njihov sir trapist. Pred drugo svetovno vojno je bil banjaluški samostan z več kot 200 redovniki eden največjih samostanov v Evropi. Titov komunistični režim je trapistom prizadel hud udarec. Mnogo menihov so zaprli, nekatere tudi pobili. Zaplenili so jim posest ter jim pustili le cerkev in nekaj prostorov. Pred leti so ob sodelovanju s Škofijsko Karitas Banjaluka, ki ima farmo krav, zopet začeli izdelovati odličen sir trapist.

ZLOČIN V PRESNAČI

Po trapistih smo obiskali katoliško župnijo Presnača, ki leži nekaj kilometrov iz Banjaluke. Pred zadnjo vojno 1992 – 1995 je v župniji živelo 2000 Hrvatov, danes jih je le še nekaj več kot 100. Sprejel nas je duhovnik Ivica Božinović, ki nam je razložil, da je bila cerkev z župniščem v Presnači med zadnjo vojno prizorišče hudega zločina. Srbski nacionalisti so tam 12. maja 1995 zažgali duhovnika Filipa Lukendo in redovnico Cecilijo Grgič ter cerkev nato zaminirali. Prostor, kjer so našli zogleneli trupli, je danes ohranjen kot soba mučeništva. Na mestu porušene cerkve so po letu 1999 zgradili novo s tlorisom v obliki golobice miru. Po uboju duhovnika in redovnice in še 12 župljanov je večina preživelih Hrvatov zbežala v tujino. Primer uboja Filipa Lukende pa ni edini primer uboja katoliških duhovnikov. V vsej BiH je med to vojno nasilne smrti umrlo osem katoliških duhovnikov in dve redovnici, od tega v banjaluški škofiji sedem duhovnikov in ena redovnica. Zdajšnji duhovnik, Ivica Božinović, je tudi ravnatelj katoliške gimnazije v Banjaluki. Ker primanjkuje hrvaških dijakov, je kar 70 % dijakov gimnazije srbske narodnosti. Po večini so to otroci srbskih izobražencev. To nas navdaja z »optimizmom in upanjem na boljše in mirnejše sobivanje med etničnimi skupinami BiH«, pravi g. Božinović.

V sredo 20. marca, smo odpotovali proti Sarajevu. Med potjo smo si ogledali staro mesto Jajce. Pred prihodom Turkov v 15. stol. je bilo Jajce prestolnica bosanskih kraljev, iz polpretekle zgodovine pa je mesto znano predvsem po 29. 11. 1943, ko se je na drugem zasedanju AVNOJ - a 'rodila' komunistična, Titova Jugoslavija.

SNIDENJE V EVROPSKEM JERUZALEMU

V Sarajevo, ki ga mnogi zaradi verske raznolikosti imenujejo evropski Jeruzalem, smo prispeli v popoldanskih urah. Kmalu po prihodu smo se v dvorani frančiškanskega samostana sestali s štirimi predstavniki društva za 'medreligijski dialog' (Međureligijsko vijeće). To so mladi študentje in študentke, pripadniki različnih religij v Bosni: judovske, pravoslavne, katoliške in muslimanske. Verski voditelji v BiH so jim podelili poseben mandat, da delajo s sirotami v BiH in z mladimi. Njihovo poslanstvo je torej naučiti mlade različnih etnij oziroma religij živeti skupaj, spoznavati drugačnost drugega, jo sprejemati in spoštovati, da bi lahko nove generacije mladih v Bosni ponovno vzpostavile skupno prijateljsko življenje in s tem varnejšo in prijaznejšo družbo »kot so jo nekoč poznali že njihovi starši«. Člani društva ugotavljajo, da nekateri mladi, rojeni po zadnji vojni, v sebi gojijo sovraštvo do drugih etničnih skupin in religij, ker so jim to vcepili starši, prizadeti v vojni. Veliko je primerov, da mlad pravoslavec ali katolik še ni vstopil v bližnjo džamijo in obratno. Zato se trudijo, da pravoslavno in katoliško mladino povabijo v džamijo oziroma da mlade muslimane povabijo v kakšno od lokalnih cerkva. »Bolje spoznaš drugega, če obiščeš njegov dom, njegovo verski hram, njegov življenjski prostor. Naši starši nas pri tem spodbujajo, saj vedo, kako je bilo lepo, ko smo živeli pripadniki različnih verskih skupnosti složno drug z drugim«, pripoveduje eden od študentov. Projekt je nastal v Sarajevu, se pa trudijo, da vsako leto v projekt vključijo mlade iz štirih novih mest npr. iz Banjaluke, Zenice, Livna, Doboja itd.

 

POGOVOR Z NEKDANJIMI TABORIŠČNIKI

21. marca smo se iz Baščaršije, kjer smo bili nastanjeni v hostlu, odpeljali v mednarodni frančiškanski študentski dom, ki je v sarajevski četrti Grbavica, kjer so se od aprila 1992 do februarja 1996 v času obleganja Sarajeva dogajala številna posilstva. V frančiškanskem domu smo se sestali s tremi taboriščniki iz vojne 1992 – 95, ki so vključeni v društvo 'Moja priča'. Eden je bil Srb, drugi Hrvat in tretji Bošnjak. Društvo je nastalo na pobudo italijanske Karitas, da bi pomagala bivšim taboriščnikom lažje premagati travme. Pripovedovali so nam o grozotah in poniževanjih, ki so jih bili deležni v taboriščih. Nekateri so tam izgubili bližnje sorodnike. »Najhuje pa je bilo, da so nam hoteli pobrati človeško dostojanstvo«. Eden izmed treh pričevalcev, Janko Stankovć, Srb iz Višegrada je bil v taborišče Silos blizu Sarajeva poslan, ko je bil star 23 let. Pripovedoval je, da je bil z njim zaprt tudi njegov bratranec, star 21 let. Komaj 40 dni prej se je poročil. Žena ga ni več videla, saj je v taborišču umrl. Stanković nam je na koncu druženja dejal: »Naše poslanstvo sedaj je, da skušamo mladim generacijam z našimi pričevanji sporočiti, da je vojna slaba za vse, da prinese samo bolečine, rane, ki jih nosiš do konca življenja. Z vojno smo vsi izgubili, nihče ni dobil«. Vsi trije pa se sprašujejo: »Kako bi Evropa reagirala, bi bila tudi tako brezbrižna, če bi vojna izbruhnila v kakem drugem predelu Evrope, pri kakem drugem narodu?« Vsi se strinjajo, da je bil ameriški vojaški poseg leta 1995 pravilen, saj se je le tako vojna lahko končala.

OSEBNA ZGODBA IZ OBLEGANEGA SARAJEVA

Popoldne nas je uglajena starejša gospa popeljala na ogled verskih objektov Sarajeva. Obiskali smo staro pravoslavno cerkev, sinagogo iz 16. stoletja, Gazi Husrev - begovo džamijo in katoliško katedralo. Povedala nam je tudi osebno zgodbo iz let, ki jih je preživela v obleganem Sarajevu. V prvih mesecih obleganja leta 1992 je izgubila moža. Ko sta nekega večera z možem sedela v dnevni sobi, je nenadoma zadonelo. Moža je zadel naboj iz srbskega protiletalskega mitraljeza, ki je z bližnjih hribov obstreljeval mesto. Ostala je sama z dvema otrokoma. Pripovedovala nam je, da so v času obleganja v stanovanjih ostali brez vode in elektrike. Po vodo so hodili v reko Miljacko in bližnje izvire. Pri tem so tvegali življenje. Edini izhod iz Sarajeva je bil tunel (Tunel spasa), ki so ga zgradili pod letališčem UMPROFOR - ja.

SREBRENICA IN POTOČARI

Zadnji dan naše ekskurzije smo obiskali vzhodno Bosno. Tam se je etnično čiščenje nad Bošnjaki začelo že v drugi polovici maja 1992, ko so srbske paravojaške milice v Višegradu pobile nekaj tisoč moških, žensk in otrok. Mnoge so pobijali kar na znamenitem in starodavnem turškem mostu, poznanem iz romana Nobelovega nagrajenca Iva Andrića 'Most na Drini', njihova trupla pa metali v reko Drino.

 

Mi smo obiskali spominski park v Potočarih, kjer smo se poklonili žrtvam genocida v Srebrenici. Poleg Sarajeva, Goražda, Bihaća, Tuzle in Žepe je bila Srebrenica muslimanska enklava, ki jo je Varnostni svet OZN, da bi preprečil bosanskim Srbom etnično čiščenje nad muslimani, z resolucijo 819 aprila 1993 razglasil za varovano demilitarizirano območje. Srebrenico je ščitil nizozemski bataljon mirovnih sil UNPROFOR - ja, ki je imel glavni štab v zapuščeni tovarni akumulatorjev v Potočarih, nekaj kilometrov iz Srebrenice. Varovanje in oskrba srebreniške enklave s strani UMPROFOR - ja pa nista bila uspešna, saj so, kljub razglasitvi varovanega območja, srbske paravojaške enote že leta 1994 začele vdirati v enklavo. Poleg tega so Srbi ropali konvoje s humanitarno pomočjo, ki so jih vojaki UMPROFOR - ja dovažali v Srebrenico. Najhuje je bilo med 11. in 14. julijem 1995, ko so vojaške in paravojaške enote bosanskih Srbov pod vodstvom generala Ratka Mladića zasedle Srebreniško enklavo. Pred očmi vojakov UMPROFOR - ja so iz Potočarov, kamor so se zatekli ljudje iz Srebrenice, odvedli in zverinsko pobili več kot 8000 fantov in mož ter izselili skoraj 20.000 žensk in otrok, nekaj od njih pa tudi pobili.

Pri ogledu spominskega parka je bilo res ganljivo. Že sam pogled na množico 8372 (toliko je do sedaj identificiranih trupel) belih kamnitih nagrobnikov nam je sporočal razsežnost pokolov. Lokalna vodička Amra Begić nas je sprejela z veliko hvaležnostjo, ker smo se odločili, da obiščemo ta kraj morije. Svojci in prijatelji pobitih hočejo, da svet ve, kako nesmiseln zločin se je tam zgodil, predvsem pa, da se ne pozabi. Amra je v srebreniškem genocidu izgubila očeta in več bližnjih sorodnikov. Ko nam je pripovedovala o očetu, so se ji zarosile oči. Med ogledom spominskega parka smo opazili skupino bosanskih osnovnošolskih otrok, ki so tako kot mi, obiskali spominski park. Večina njih, skupaj z učiteljem, je jokala. Verjetno so na spomenikih prebrali imena pobitih sorodnikov. Po ogledu spominskega parka smo si v nekdanji tovarni, kamor se je julija leta 1995 zateklo več tisoč ljudi, misleč, da so pri vojakih UMPROFOR - ja varni, ogledali polurni film s posnetki iz tistih dni. Grozljiv se mi je zdel zlasti ukaz, ki ga je 11. julija dal Mladić svojim srbskim vojakom, ko so vkorakali v Srebrenico: »Pravac Potočari!« (»Smer Potočari«). Ta ukaz je zapečatil usodo 25.000 beguncev, ki so poiskali zaščito pri UMPROFOR - jevih vojakih v Potočarih.

Mnogi srbski generali in vojaki, ki so sodelovali v pobojih v Srebreniški enklavi in drugod po BiH, so bili na haaškem sodišču že obsojeni zaradi genocida. Eni so dobili več kot 40 - letne, drugi pa celo dosmrtne zaporne kazni. Proti Ratku Mladiću sojenje poteka.

Namen naše ekskurzije je bil, da bi dijaki spoznali norost, krutost in nesmiselnost vojne. Mogoče bomo tudi na tak način prispevali k boljši vzgoji naših mladih, da si bodo kot odrasli prizadevali za mir in boljši svet, v duhu spoštovanja drugačnosti.

 

Jernej Vidmar

 

 

 

 





0 (Bodi prvi!)
Oceni članek
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Ajdovščina!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Časopis Latnik
Številka: 180
Izšla: 28.10.2016
Poglej Pdf
Prelistaj E-izdajo
Koledar dogodkov Preglej vse
December 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14
05.12.2016
Danes ni dogodkov.
08.12.2016 | Umetnost
Enej Gala, "Spotikalci"
08.12.2016 | Ostalo
Drugi adventni večer 2016
10.12.201 | Šole in vrtci
DAN ODPRTIH VRAT 2016
10.12.2016 | Umetnost
Likovna ustvarjalnica za otroke od 5. leta naprej s Kristino Božič
10.12.2016 | Družabni dogodki
Koncert skupine: Indicals

Bodite prvi pri oddaji mnenja.