Logo MojaObčina.si
DANES
19°C
9°C
JUTRI
22°C
8°C

Veno Pilon, začetki. Ob 120. obletnici rojstva Vena Pilona

##VIEWS##
Organizator: Pilonova galerija Ajdovščina
Vstopnina: 2,5 odrasli, 1,5 mladina in upokojenci€
Pilonova galerija Ajdovščina
VENO PILON
ZAČETKI

Ob 120. obletnici rojstva Vena Pilona

23. 9. – 20. 11. 2016

Odprtje razstave bo v četrtek, 22. septembra 2016, ob 19. uri,
v Pilonovi galeriji Ajdovščina
 
»V dokumentih sem razbral, da sem se rodil v Ajdovščini, in Haidenschaft, in Aidussina, ki leži na temeljih Castra Mutatio. Tam, kjer je vipavska burja zaobrnila rimskim vojščakom kopja, kakor pravi pripovedka; na meji med Vzhodom in Zahodom, na meji primorske province in dežele Kranjske, na prelomu dveh stoletij, ko se je človeški um začel motorizirati. Učeni horoskopeži so mi povedali, da je bila noč 22. septembra, ko sem zagledal svet, v znamenju Venere – Device, ki je zbledela pred Tehtnico. Tako sem začel živeti pod Čavnom, ko je nad njim in nad Nanosom še krožil dvoglavi orel.«
 
S temi besedami se Veno Pilon v knjigi Na robu spominja svojih začetkov. Sočnost izbora besed in bistroumno nizanje podatkov o tedanjih življenjskih razmerah v rojstnem kraju, v Ajdovščini, nakažejo stanje okolja, v katerem je preživljal otroška leta. Nadalje v poglavjih, ki sledijo, pripoveduje o šolanju na goriški realki in svojih prvih umetniških poizkusih.
 
Odločitev o predstavitvi zgodnjega umetnikovega opusa, vse do leta 1915, ko je bil mobiliziran v avstro-ogrsko vojsko, sovpada s 120. obletnico rojstva Vena Pilona, rojenega 22. septembra 1896.
Pilonova zgodnja manira je bila že pred časom dodobra ovrednotena, a nikoli ni bilo priložnosti (predvsem prostorske) njegovih zgodnjih del razstaviti v primerjavi s približno sočasnimi stvaritvami na Goriškem.
 
Razstava je razdeljena na tri dele. Osrednja pozornost je namenjena Venu Pilonu, njegovim prvim študijskim poskusom v oljni tehniki na karton in prvim risbam, ki so večinoma nastajale v času šolanja na goriški realki. Vena Pilona je v koncept širšega umetnostnega dogajanja do 1. svetovne vojne v katalogu razstave z razpravo umestila dr. Irene Mislej. Pilon je do odhoda na šolanje v Gorico tudi že v Ajdovščini trčil ob pomembne ustvarjalce, še posebej je občudoval svojega neformalnega učitelja Milana Klemenčiča in Antona Gvajca, ki ga je opazoval ob izviru reke Vipave. Izbor motivov izpričuje lokalno delovanje s pogledi na ajdovsko tekstilno tovarno in z detajlom iz bivalnega okolja slikarja, lutkarja in fotografa Klemenčiča, ki je bil najemnik pri Schleglovih v Šturjah (Milan Klemenčič, Schleglova palma v Šturjah, 21. 12. 1907, olje/platno, Goriški muzej Kromberk).
 
Predvsem krajinski motivi iz Ajdovščine in njene okolice, ustvarjeni v oljni tehniki na lepenko, so prvi študijski primeri, narejeni na goriški realki. Tam se pri likovnem pouku uri tudi v risbi – nastajajo žanrski prizori, pogledi na Gorico in predvsem figure, ki jih izdela kot svoje šolske naloge v priljubljeni tehniki pastela, pogosto riše tudi svoje prijatelje in sošolce. Mrakobno vzdušje bližajoče se 1. svetovne vojne upodablja v zaprtih prizorih.
 
Multikulturno in živahno okolje v Gorici na prelomu stoletij in vse do velike vojne je močno zaznamovalo Pilonovo zgodnjo ustvarjalno samozavest. Položaj slovenskega naroda v Gorici je bil močan in izjemno spodbuden. Hitra porast prebivalstva, novosti v tehnološkem in gospodarskem razvoju so spodbudile tudi močno umetnostno dogajanje, katerega glavni podpornik je bilo mnogoštevilno visoko meščanstvo, tudi iz vrst slovenskih predstavnikov.
 
V tretjem sklopu razstave smo glede na prostorske omejitve poskušali rekonstruirati ustvarjalnost časa, v katerem se je šolal Veno Pilon na goriški realki, v obdobju 1910–15.
 
Pilonov zgodnji opus so sooblikovali protagonisti časa, ki so v takratni Gorici ponujali na ogled dela v izložbah novo zgrajenega Trgovskega doma arhitekta Maksa Fabianija ter v domovih slovenskih zasebnih zbiralcev. Tako je bila 7. julija leta 1912 v prvem nadstropju doma odvetnika Antona Dermote, na hišni številki 8 v ulici Treh kraljev, današnji ulici 24. maja, odprta razstava, ki so jo takratni slovenski mediji enotno označili kot »intimno«. Pridevnik se najverjetneje nanaša na pobudnika dogodka in namiguje na zasebni, torej intimni in domačni značaj razstavnega prostora.
Tam so razstavljali med drugimi tudi slovenski impresionisti, med njimi takrat že pokojni slikar Ivan Grohar, ki je z deli (kot npr. Pokrajina in Ajdovo polje) prislužil najboljše kritike in Pavel Gustinčič s svojimi tipičnimi vedutami kraških vasic. Oba sta zastopana tudi na razstavi Veno Pilon, začetki.
Poskus rekonstrukcije t.i. »intimne razstave« smo pripravili tudi z deli družine Šantel, ki je predvsem z ženskimi predstavnicami (Avgusta ml. in Henrika Šantel) soustvarjala pot v moderno v Gorici.
 
Posebno in ključno mesto na razstavi imajo dela začetnika ekspresionizma na Slovenskem, Frana Tratnika. Iz goriških let je risba Delo na polju, nastala potem, ko se je slikar iz mesta preselil v bližnjo vas Bilje, verjetno leta 1913.
Dramatičnost v risbah, kot je Delo na polju, je bilo mogoče v celoti razumeti šele po tragičnih dogodkih prve svetovne vojne, še zlasti pri generaciji mlajših slikarjev, kot so bili Veno Pilon, Ivan Čargo in predvsem Lojze Spazzapan.
 
Z razpravama v katalogu razstave sta umetniški krog na Goriškem do prve svetovne vojne povzela dr. Verena Koršič Zorn in Alessandro Quinzi iz Pokrajinskih muzejev v Gorici.
 
Razstava ponuja seveda nepopoln pregled izjemno kakovostnih del starejših in mlajših Pilonovih »kolegov« ter zgodnja dela Pilona samega, ki v veliki večini prihajajo iz zbirke Pilonove galerije Ajdovščina. Mnogi eksponati so na ogled javnosti prvič, nekateri med njimi pa ponovno po tridesetih letih (npr. Anton Gvajc, Vodnjak v Solkanu, Narodna galerija).
 
Razstava Veno Pilon, začetki v Pilonovi galeriji na ogled postavlja 54 del v tehniki olja na platno ali karton ter risb in grafik.  Največje število razstavljenih del je v lasti Pilonove galerije Ajdovščina, 18 del  pa posoja Goriški muzej Kromberk. Vrhunska dela umetnikov, kot so Anton Gvajc, Fran Tratnik, Saša in Henrika Šantel prihajajo iz nacionalnih zbirk Narodne galerije, Moderne galerije, Narodnega muzeja Slovenije in Umetnostne galerije Maribor. Dela Vena Pilona, Ivana Groharja, Pavla Gustinčiča in Avguste st. Šantel pa so posodili zasebni lastniki iz Ljubljane in Trsta.
 
Ob razstavi bo izšel katalog na 74 straneh z reprodukcijami razstavljenih del in dokumentarnega gradiva ter s tremi razpravami: dr. Irene Mislej, dr. Verene Koršič Zorn in Alessandra Quinzija iz Pokrajinskih muzejev  v Gorici.
Kustosinja razstave in urednica razstavnega kataloga je Tina Ponebšek, direktorica Pilonove galerije Ajdovščina.
 
Razstava je na ogled do nedelje, 20. novembra 2016.
Vodeni ogledi za organizirane skupine so mogoči po predhodni rezervaciji termina.
Razstavo si je mogoče ogledati po veljavnem ceniku vstopnin Pilonove galerije Ajdovščina.

     

Oglejte si tudi